Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?

V 257. številki Domovine je v ospredju praznik državnosti in 35-letnica slovenske osamosvojitve. Skozi pogovore z osamosvojitelji ter predstavniki slovenskih skupnosti v zamejstvu in po svetu se spominjamo ključnih trenutkov nastanka samostojne države ter razmišljamo o pomenu slovenske identitete, jezika in zgodovinskega spomina. V številki pa tudi tokrat ne gre brez zgodovinskih in vzgojnih tem, kulture in gospodarstva, kolumn in razvedrila.

Luka Svetina se je v podkastu 35 let Slovenije pogovarjal z Jelkom Kacinom in dr. Dimitrijem Ruplom o ključnih trenutkih slovenske osamosvojitve – od informacijske vojne z JLA in diplomatskih prizadevanj v tujini do plebiscita, Demosa ter odhoda slovenskih komunistov s kongresa v Beogradu.

Tomaž Cuder se je v intervjuju ob 35-letnici Slovenije pogovarjal z Damijanom Terpinom, odvetnikom in politikom. Govorila sta o položaju Slovencev v Italiji ter odnosih z matično državo. Terpin opozarja na politične delitve v manjšini, birokratske ovire, težave v šolstvu ter postopno slabljenje jezika in identitete.

Andrej in Marcos Fink v pogovoru s Tomažem Cudrom ob 35-letnici slovenske samostojnosti spregovorita o slovenski skupnosti v Argentini, begunstvu po drugi svetovni vojni, življenju v taboriščih in ohranjanju slovenskega jezika pod Južnim križem.

Dr. Karl Hren se v pogovoru s Tomažem Cudrom dotakne položaja koroških Slovencev in ohranjanja materinščine v Avstriji. Opiše zgodovinske pritiske, izgubljanje jezika ter pomen pravnega boja za manjšinske pravice. Poudari vlogo kulture in čezmejnega sodelovanja pri ohranjanju slovenske identitete.

Igor Gošte se je pogovarjal z Cveto Stepanjan o aretaciji njenega moža Agopa Stepanjana leta 1984, o njegovem zaporu, mučenju in dolgotrajnem pritisku državnih organov, pa tudi o posledicah za družino ter širšem kontekstu procesa JBTZ in razmer v nekdanji Jugoslaviji.

Valentina Podplatnik piše o dvojnih merilih Luke Mesca, potem ko je kot poslanec Levice ostro zahteval politično odgovornost poslanca Resni.ce Borisa Mijića, medtem ko so domnevno oškodovani delavci mariborskega SSI Schaefer leta in leta ostajali brez odziva institucij.

Milan Krek piše o reorganizaciji centrov za krepitev zdravja (CKZ), ki naj bi zmanjšala število preventivnih programov in kadrov v zdravstvu. Ukrep v zdravstvu po njegovem slabi preventivo in jo potiska v ozadje kurative.

Ema Španovič poroča o tem, katera ministrstva so v zadnjem letu Golobove vlade najbolj povečala izdatke. Izstopajo predvsem resorji za finance, infrastrukturo, zdravje in gospodarstvo, med razlogi pa se omenjajo večja vlaganja v projekte, evropska sredstva in višji stroški delovanja države.

Peter Avsenik poroča o predlogu Levice za ukinitev dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki ga v stranki utemeljujejo z željo po manj političnega vplivanja na zgodovino, v parlamentu in opoziciji pa menijo, da gre za poskus razveljavitve nedavno sprejetega zakona in novo odpiranje ideoloških delitev.

Peter Avsenik piše o peticiji za odprtje arhivov Ozne, Udbe in Kosa, kjer podpisniki zahtevajo dostop do dokumentov in zaščito arhivov, pobudnica Sara Stepanjan pa ob tem poudarja družinsko zgodbo očeta Agopa in pove, da gre za zahtevo po resnici in ne maščevanju.

Andrej Tomelj piše o ideologiji v slovenskih šolah in pravi, da bi bile potrebne spremembe v učnih programih. Šole so preveč ideološko obarvane, manjka pa jim poudarka na domoljubju, slovenski zgodovini in tradiciji, nujen pa bi bil manjši vpliv sodobnih idej v vzgoji in pouku.

Primož Lampič piše o politični satiri v Sloveniji in pravi, da je ta pri nas skoraj odveč, saj je javno dogajanje že samo po sebi dovolj nenavadno in komično. Slovenci ostajamo precej resen narod, zato se satira pogosto izgubi ali pa jo nadomesti kar realnost, ki sama ustvarja dovolj absurda za smeh.

Igor Gošte piše o častilcih Tita in komunizma ter kritično opisuje jugoslovanski sistem kot represiven in pomanjkljiv, z izkušnjami pomanjkanja svobode, nadzora nad ljudmi ter vsakdanjih težav z oskrbo. Izpostavlja tudi osebne izkušnje iz časa zaposlitve in odnosa do partijskega sistema.

Aljuš Pertinač razmišlja o sporu med Resni.co in Levico ter o primeru domnevnega oškodovanja delavcev v podjetju SSI Schaefer d. o. o., ki še ni dobil sodnega epiloga. Opozarja na politične pozive k odstopom in na vprašanje odgovornosti pristojnih institucij.

Milena Miklavčič piše o odnosu do domovine in poudarja, da je ljubezen do države povezana z odgovornostjo, resnico in vrednotami. Izpostavlja naravne danosti, kulturo in solidarnost kot glavne razloge za ponos in optimizem.

Matej Leskovar v nadaljevanju o ljudski fronti poglobi vlogo kulture pod komunizmom kot prostora nadzorovane opozicije in pokaže, da je bilo tudi disidentsko gibanje lažna opozicija. Pravo opozicijo je režim zatrl v kali. 

Matej Leskovar v članku o kolaboraciji in propagandi razčleni pravne zdrse akademika dr. Stojana Pretnarja. Njegovo pisanje je vzorčni primer komunistične manipulacije s pravom in zgodovino, ki se v historiografiji partijskega omrežja tako ali drugače ponavlja še danes. Njegov namen je, da bi vse ostalo, kakor je bilo: tako sedanjost kakor tudi zgodovina.

Ivan Sivec v svoji kolumni Neznani znanci predstavi Cirila Kosmača in njegov romaneskni svet ter skozi pogovor z njegovim bratom Vladkom prikaže pisateljevo življenjsko in ustvarjalno pot. Opiše tesno vez z domačim okoljem ter pomen Kosmačeve literature za slovensko kulturno zavest.

V članku Ali sem še kaj vredna? beremo o nasilju nad ženskami in o napačnem razumevanju žrtev; nasilje se postopoma stopnjuje od nadzora do zlorabe moči. V zaključku je sporočilo o pravici do varnosti, spoštovanja in dostojanstva ter poudarek, da žrtvina vrednost ni odvisna od nasilja.

Ivan Sivec piše o življenju Viktorja Semprimožnika, ki je na Švedskem ustvaril ansambel Vikis in z glasbo ohranjal stik s Slovenijo. Opiše nam njegovo pot v tujini ter delovanje med izseljenci. Članek nam predstavi glasbo kot vez z domovino in Vikisa kot glasbenega ambasadorja Slovenije.

P. dr. Andraž Arko predstavi Hestonov film o Tomažu Moru, ki temelji na dialogu in statičnih prizorih ter poteka v počasnem ritmu brez izrazite filmske dinamike. Poudari njegovo moralno sporočilo, ki govori o vesti in osebni odločitvi pred oblastjo.

Selma Bizjak je tokrat pripravila recept za poletni krožnik s piščancem na žaru, v katerem svežo noto jedi dajeta melona ter sveža bazilika. Odličen recept za vroče poletne dni.

Na zadnjih straneh pa vas kot vedno pričakuje razvedrilo. Želimo vam obilo zabave s prebiranjem tednika!

Postanite tudi vi naročnik Domovine. In povabite k naročilu še koga – da bo družina bralcev Domovine še večja.

_____________________________________________________

Priskrbite si svoj izvod tednika Domovina – z bogato vsebino in razvedrilom, ki vam lahko prinese tudi nagrado. Za vse nove naročnike pa je v dar pripravljena knjiga.