[Video] Dr. Žiga Turk: Kaj vse Pirc Musarjeva še skriva pred nami? (Odmev tedna, 21. 8. 2026)

Vračamo se z oddajo Odmev tedna, naš gost je bil tokrat dr. Žiga Turk. V oddaji smo se posvetili zadevi s Pirc Musarjevo, nato pa tekočim perečim vprašanjem – financiranju RTV, zbiranju podpisov za in proti Stevanoviću, napisu Tito na Sabotinu, odločitvi za ustavitev razpisa za nacionalno platformo umetne inteligence, o sojenju Dušanu Smodeju, menjavi vodstev v državnih podjetjih in drugih temah.

Dr. Turk uvodoma komentira prometni incident predsednice Nataše Pirc Musar, ki pa je bil javnosti na nek način prikrit. Izpostavi, da so povezave med predsednico in rusko državljanko, katere bivši soprog je bil pripadnik naše državne varnostne službe in je pred zakonom prebegnil v Rusijo, sumljive. Opozarja, da lahko sklepamo, da je v zameno za kritje moral razkriti neke informacije, ki so bile ruski obveščevalni službi dragocene.

Mahnič je zato predlagal, da naj SOVA predsednici ne pošilja več občutljivih informacij nacionalnih interesov. Turk pa meni, da je rešitev poostreno varnostno preverjanje, raziskava vseh povezav in dogodkov ter ozaveščenje predsednice, če se morda ne zaveda tveganj, katerim izpostavlja našo državno varnost. Ker pa bi to preverjanje moralo biti povsem neodvisno in korektno, se Turk sprašuje, če je naša SOVA sploh sposobna to izpeljati.

Pereča tema je tudi neučinkovitost kazenskega pregona. Dr. Turk podpira predlog, po katerem bi moral tožilec pisno obrazložiti odločitev, kadar osumljenca, ki ga je obravnavala policija, ne preganja oziroma izpusti. Opozarja predvsem na primere iz jugovzhodne Slovenije, pri katerih naj bi policija opravila svoje delo, nato pa naj bi osumljence brez dovolj jasne obrazložitve izpustili.

Zavrača argument, da mora država javnemu zavodu avtomatično zagotoviti toliko denarja, kolikor ga ta potrebuje. RTV ima po njegovem že določene vire prihodkov – predvsem RTV-prispevek in oglaševanje – zato bi morala svoje odhodke prilagoditi prihodkom podobno kot druge organizacije.

»Ne želim si, da bi desnica prevzela RTV, želim si samo RTV, ki bo resnicoljuben in nepristranski.«

Predlaga drugačen model: državljani bi imeli določen medijski prispevek, sami pa bi se odločili, kateremu mediju ga bodo namenili – podobno kot pri namenitvi dela dohodnine. Tako bi lahko posameznik izbral RTV, komercialni medij ali drug medij.

Zgodile so se menjave vodstev v državnih podjetjih in institucijah, kot so DARS, SDH, UKC in drugi sistemi. Dr. Turk problematizira dejstvo, da se vodstva državnih podjetij pogosto menjajo skupaj z oblastjo, kar pomeni, da politična pripadnost oziroma sprejemljivost še vedno pomembno vpliva na izbiro vodstvenega kadra. Do tega je kritičen ne glede na politično stran. Kot posledico vidi slabše upravljanje državnega premoženja in iz tega izpelje tudi precej jasno gospodarsko stališče, da bi bilo za Slovenijo koristno privatizirati več državnih podjetij.

Ena pomembnejših odločitev nove vlade je ustavitev razpisa za nacionalno platformo umetne inteligence, ki jo je pred volitvami napovedala prejšnja vlada. Turk to odločitev podpira, saj prvotno obljubo, da bi država vsem državljanom omogočila dostop do najboljših orodij umetne inteligence, ocenjuje kot finančno nerealistično in jo označuje za predvolilno potezo.

Meni, da ni smiselno, da država centralno določa, katera tehnologija mora biti uporabljena. Težavo vidi tudi v hitrosti razvoja umetne inteligence. Orodje, ki je najboljše danes, čez nekaj mesecev morda ne bo več najbolj konkurenčno, zato bi bila večletna državna pogodba z enim ponudnikom neprimerna.

Pomembna zunanjepolitična tema je napoved odprtja izraelskega diplomatskega predstavništva v Sloveniji. Turk to ocenjuje kot zelo pozitivno za slovenski mednarodni položaj. Izrael opisuje kot pomembno, vplivno, tehnološko in znanstveno razvito državo z močno vojaško industrijo. Neposredna diplomatska prisotnost v Ljubljani naj bi olajšala dialog med državama, tudi glede dogajanja na Bližnjem vzhodu.

Stevanovićev obisk Rusije bi po Turkovem mnenju Sloveniji povzročil nekaj zunanjepolitične škode, vendar meni, da bi jo omejila jasna proukrajinska usmeritev Janševe vlade. Takšen obisk bi zato v tujini prej razumeli kot samostojno pobudo Stevanovića kot pa kot spremembo slovenske zunanje politike.

V zadnjih dneh se je pojavila peticija v podporo odstopu predsednika državnega zbora. V medijih so se pojavile informacije, da naj bi bila spletna stran deležna napadov in lažnih podpisov, povezanih z Indijo in Izraelom. Turk na podlagi svojega poznavanja uporabljenega spletnega orodja trdi, da iz njega ni mogoče ugotoviti geografskega izvora posameznega glasu. Ostro obsodi amaterski pristop do postavljanja spletne platforme, saj ta za podpis ne zahteva nobene potrditve identitete preko e-maila, ter tako vrže močan dvom na legitimnost podpisov zbranih s to peticijo.

Omeni spletnega vplivneža Aleksandra Repića, ki je v odgovor na peticijo za odstop Stevanovića izdelal kontra peticijo in jo plasiral v javnost. Peticija je do tega trenutka nabrala že 15 tisoč podpisov, pri čemer se vsak podpis potrdi z osebnim e-naslovom, kar jo naredi precej bolj legitimno. Peticijo lahko je še moč podpisati.

Pobudo za spomeniško zaščito napisa TITO na Sabotinu ostro obsodi, saj meni, da nadaljnje ohranjanje in predvsem novo institucionalno zaščitenje takšnih simbolov kaže, da se slovenski odnos do totalitarne preteklosti ni bistveno spremenil.

Vabljeni k ogledu pogovora, ki se v glavnem osredotoča na vpletenost predsednice države v sumljivih okoliščinah, Turk pa komentira tudi sodno obravnavo Dušana Smodeja iz Afere Fotopub, čeprav je proces zaenkrat javnosti še prikrit.