Ali bi lahko kje privarčevali? Lahko!
Po mojem laičnem mnenju zagotovo. A najprej poglejmo, kaj želim tokrat izpostaviti. Ko sem razmišljal, kako in kje bi se dalo prihraniti kakšen evro v državnem proračunu, sem najprej pomislil na vse tiste politične uslužbence, ki dobijo službo na ministrstvih, v uradu predsednika vlade, predsednika države in predsednika na zaupanje – ali po domače, ker so naši. Kakopak, po politični liniji.
Brskanje po spletu mi je postreglo z naslednjim podatkom: »V skladu z Zakonom o javnih uslužbencih lahko
Za ogled se:
Želite prebrati ta članek?
Prijavi se
Naroči se
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
1 komentar
Mitja Pucelj
V večini (zahodno) Evropskih državah so nekje do konca 20.stoletja opravili re-inženiring poslovnih procesov po principih sodobnega poslovnega modela, kot so ga zaradi zaradi preživetja izvedle profitne organizacije. Tudi od nas se je pričakovalo, da bomo to izvedli v času, ko smo se približevali pridružitvi EU. Pa smo jih "nadmudrili", kot bi rekli po balkansko. Da nam je to uspelo, je po mojem razlog v tem, da so vse nove članice (10+2) v tistem času imele cca 3% BDP združene EU in je bil varnostni vidik (oziroma škoda zaradi možnih konfliktov) pomembnejši, kot pa to ali se bomo mi sami spopadali sami s sabo (oz. svojo zastarelo administracijo...). Vojna v Ukrajini, nestabilnost na Balkanu ipd. nakazuje, da so imeli prav, da so se razširili (uporablja se izraz "enlargement") tudi brez ustrezne prenove administracije. Mogoče pa "velecenjenega" Potočnika kaj povprašate ("Ali kaj veste, kaj piše v zaključnem dokumentu ?" "Seveda, saj sem ga jaz napisal" je odgovoril na vprašanje novinarke, če se prav spomnim.)
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.