Ko nosečnica potrebuje varen dom

V Materinskem domu Maribor je leta 2024 bivalo 30 ljudi. Na eni od dveh lokacij je bilo stanovanje namenjeno ženskam z otroki, ki so se pripravljale na samostojno življenje.

Nosečnica, ki nima kam, lahko pokliče v Materinski dom Maribor. Po opisu CSD Maribor se sprejem začne z osebnim razgovorom. Stanovalke krijejo del stroškov bivanja. Če ženska nima sredstev za preživljanje, z zaposlenimi preveri, kakšno pomoč lahko dobi. V domu ji pomagajo pri skrbi za otroke in pri stikih z ustanovami. Z njo iščejo tudi stanovanje, kamor bi se lahko preselila po odhodu iz doma.

Leta 2024 je imel program devet sob in 25 postelj. V hiši je bilo prostora za sedem žensk z otroki, v prehodnem stanovanju pa za dve. Občina je v zaključnem računu navedla 132 uporabnikov programa, ki vključuje tudi svetovalne pogovore. Dom je deloval tudi leta 2025, podrobnejši podatki o nastanitvah pa so iz leta 2024. Iz občinskih poročil ni razvidno, kako dolgo so nosečnice čakale od prvega stika do vselitve. Če se mora ženska zaradi nasilja takoj umakniti, jo lahko skupaj z mladoletnimi otroki sprejme krizni center pri CSD Maribor. Sprejem je mogoč 24 ur na dan. V centru lahko ostane največ tri tedne.

Po odhodu iz materinskega doma

Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo je leta 2024 spremljal osem programov materinskih domov, ki so delovali v 15 enotah. Ob koncu leta so imeli 166 ležišč in še pet rezervnih. V sedmih programih so skupaj zavrnili 200 napotenih oseb. Nekatere so preusmerili v primernejše programe. Med razlogi za zavrnitev sta bila tudi zasedenost sob in neizpolnjevanje pogojev za sprejem. Poročilo ne navaja, koliko ljudi so zavrnili zaradi posameznega razloga in koliko zavrnjenih žensk je bilo nosečih.

Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo je leta 2024 spremljal osem programov materinskih domov, ki so delovali v 15 enotah.

Nekatere stanovalke ostanejo v domu dlje, ker po koncu programa še vedno ne najdejo stanovanja. Tržne najemnine so za mnoge previsoke, tudi če imajo službo, opozarjajo izvajalci v poročilu. Predlagali so več prehodnih bivalnih enot. Tam bi ženske lahko živele samostojneje, strokovna pomoč pa bi jim bila še naprej na voljo. V Mariboru začasne bivalne enote oddaja Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor. Namenjene so ljudem v najtežjih socialnih in materialnih razmerah, ki izpolnjujejo pogoje za javno najemno stanovanje. K vlogi je treba priložiti mnenje centra za socialno delo. Najem praviloma traja šest mesecev in ga je mogoče podaljšati. Sklad je leta 2025 na novo oddal 20 enot. Koliko jih je oddal družinam po odhodu iz materinskega doma, v letnem poročilu ni navedeno.

Denarna stiska pri odločanju o nosečnosti

V raziskavi Ginekološke klinike UKC Ljubljana iz leta 2006 so ženske med razlogi za prekinitev nosečnosti navedle tudi denarno in stanovanjsko stisko. Raziskavo je v monografiji Fakultete za socialno delo povzela Sara Pistotnik. V raziskavi Laure Krajnc in Metke Damiš iz leta 2013 je na vprašalnik odgovorilo 38 pacientk. Kot razlog za prekinitev nosečnosti so najpogosteje navedle slabe finančne razmere.

NIJZ je leta 2025 evidentiral 2.973 dovoljenih splavov. Pri 1.864 posegih, kar je 62,7 odstotka vseh, je bil v evidenci naveden vsaj en predhodno živorojeni otrok. Iz tabel ni razvidno, pri koliko odločitvah so imele vlogo denarne ali stanovanjske težave.

Španija je leta 2007 uvedla enkratno pomoč ob rojstvu otroka v višini 2.500 evrov. Po izsledkih študije, ki sta jo ekonomistki Libertad González in Sofia Karina Trommlerová objavili leta 2023, je število prekinitev nosečnosti upadlo takoj po napovedi ukrepa. Temu upadu sta pripisali začasno zvišanje stopnje rojstev za 0,9 odstotka.

Vir: Pixabay

Pomoč pred porodom

Na center za socialno delo lahko ženska pride že med nosečnostjo. Za razgovor v okviru prve socialne pomoči se ji med uradnimi urami ni treba naročiti. Tam lahko zaprosi za denarno socialno pomoč. Če gospodinjstvo ne zmore pokriti izrednega stroška, na primer poračuna elektrike ali nakupa drv, lahko ženska zaprosi za izredno denarno socialno pomoč.

Ob nenačrtovani nosečnosti svetuje tudi Zavod Živim. Družinam, ki ob nadaljevanju nosečnosti ali po porodu potrebujejo pomoč, v programu PreŽIV!M med drugim dostavijo hrano, pomagajo pri plačilu nujnih položnic ali poiščejo oblačila in opremo. Glede na potrebe družine in zmožnosti zavoda lahko pomoč traja do drugega rojstnega dne najmlajšega otroka. Vlogo za pomoč ob rojstvu otroka lahko eden od staršev odda od 60. dne pred predvidenim datumom poroda. Rok se izteče 60. dan po rojstvu. Državna pomoč za opremo novorojenčka od 1. marca 2026 znaša 441,60 evra. Starševski dodatek za upravičence brez starševskega nadomestila znaša 507,43 evra mesečno. Praviloma ga prejemajo 365 dni od rojstva.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike