»Dekontaminacija Evrope« razburila evroposlance. Tonin od Metsolove zahteva ukrepanje

Foto: Jaka Krenker

Med slovenskimi primeri v evropskem poročilu, ki širjenje nasprotovanja nekaterim politikam na področju spola in družine opisuje kot »kontaminacijo«, sta tudi referendumski kampanji Aleša Primca. Zaradi takšnega jezika je dvanajst evropskih poslancev, med njimi štirje iz Slovenije, predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola pozvalo k ukrepanju.

Poročilo The Hate Review so 12. oktobra predstavili v prostorih Evropskega parlamenta. Dogodek je gostil luksemburški evroposlanec Marc Angel iz vrst socialistov in demokratov. Približno mesec dni pozneje sta evropska poslanca Matej Tonin (NSi) in Nizozemec Bert-Jan Ruissen s kolegi na predsednico parlamenta naslovila pismo. Tonin ga je 18. novembra objavil na omrežju X. Med podpisniki so tudi slovenski evroposlanci Romana Tomc, Zala Tomašič in Milan Zver.

Podpisnike je zmotilo, da poročilo pri opisovanju političnih kampanj in delovanja civilne družbe posega po besednjaku, ki ga navadno uporabljamo pri nalezljivih boleznih. Po njihovi oceni takšna primerjava stigmatizira tudi skupine, ki z zakonitimi pobudami zagovarjajo tradicionalno pojmovanje zakonske zveze, zaščito nerojenega življenja ali večjo vlogo staršev pri izobraževanju otrok.

Med slovenskimi primeri tudi Primčevi referendumi

Forbidden Colours, organizacija, ki zagovarja pravice oseb LGBTIQ+, je v pregledu 47 držav evidentirala več kot 700 organizacij, strank, mrež in drugih akterjev. Z izrazom »anti-gender« gibanje avtorji označujejo različne skupine, ki po njihovi oceni delujejo proti pravicam oseb LGBTIQ+ ali proti reproduktivnim pravicam. V zbirko so poleg organizacij vključili tudi njihove dejavnosti, denimo peticije, proteste, referendumske kampanje in sodne postopke.

V slovenskem delu poročila izstopata referendumski kampanji, pri katerih je sodeloval Aleš Primc. Na referendumu leta 2012 so volivci zavrnili družinski zakonik, leta 2015 pa novelo zakona, ki bi zakonsko zvezo odprla tudi istospolnim parom. Avtorji v slovenskem pregledu omenjajo še podporo poslancev SDS in NSi ter Slovenske škofovske konference. Slovenijo uvrščajo med države, kjer je gibanje po njihovi oceni precej razširjeno, njegov vpliv na zakone in ustanove pa ocenjujejo kot razmeroma majhen.

Prav referenduma pokažeta, zakaj izbor besed sproža odziv tudi v Sloveniji. Avtorje zanima, kako se skupine organizirajo in kakšen politični učinek dosežejo. Tonina skrbi, da takšen opis zabriše razliko med sovraštvom in zagovarjanjem drugačnega stališča v referendumski kampanji. Spor se tako dotika tudi vprašanja, kako v javnosti govoriti o državljanih, ki želijo na zakonodajo vplivati s peticijo, razpravo ali glasovanjem.

Kaj so avtorji merili

Poročilo z izrazom »kontaminacija« označuje razširjenost gibanja v posamezni državi. Avtorji pri oceni upoštevajo, kako dejavne so organizacije in njihove mreže, kako pogosto se pojavljajo kampanje ter kako široko se širijo njihova sporočila. Iz teh ocen sestavijo skupno oceno na lestvici od nič do štiri. Vpliv na zakonodajo in ustanove ocenjujejo posebej. Razliko ponazorijo s primerjavo med virusnim bremenom in simptomi.

Največ ugovorov je sprožil poziv k »dekontaminaciji Evrope«. Podpisniki ga berejo kot sporočilo, da za del zakonito delujoče civilne družbe v javni razpravi ni prostora. Forbidden Colours je v pojasnilu po predstavitvi zapisala, da se izraz nanaša na razširjenost organizacij, kampanj in sporočil. S pozivom želi spodbuditi razkrivanje teh mrež in nasprotovanje njihovemu delovanju. Organizacija zavrača razlago, da poziva k nasilju, preganjanju ali omejevanju temeljnih svoboščin.

Poslanci od Metsolove želijo pisni odgovor

Tonin in sopodpisniki menijo, da je bila predstavitev v prostorih parlamenta v nasprotju s pravili za poslanske dogodke, ki po njihovih navedbah zahtevajo varovanje dostojanstva in ugleda ustanove. Metsolovo prosijo za ukrepanje in pisni odgovor. Želijo tudi, da vodstvo jasno pove, ali se ograjuje od izrazja in sklepov poročila, ter potrdi, da je v parlamentu prostor za različne glasove civilne družbe.

Poročilo je pripravila nevladna organizacija, v prostorih parlamenta pa ga je gostil posamezen poslanec. Pismo Metsolovi zato odpira vprašanje odgovornosti parlamenta za dogodke, ki jih njegovi člani prirejajo pod njegovo streho. Podpisniki so po Toninovih besedah ob javni objavi pisma njen odgovor še čakali.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike