Občinske storitve v družinskem krogu: KPK ugotovila kršitev pri 23 poslih

Štiri leta poslov, več kot 444 tisoč evrov in neprijavljena povezava: KPK je ugotovila kršitev omejitev poslovanja, občina pa svoje razlage ni uspela ubraniti pred sodiščem.

Občina Šmarješke Toplice je med letoma 2021 in 2024 podjetniku namenila kar 23 poslov. Podjetnik, ki je družinski član podžupana Franca Anderliča, je prejel za več kot 444 tisoč evrov poslov. Ti so zajemali urejanje makadamskih cest in javnih poti, vzdrževanje pokopališča, avtobusnih postajališč, izvajanje zimske službe ter sanacijo plazu. Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila, da je občina s tem kršila zakonske omejitve poslovanja, podžupan pa povezave s podjetnikom občini ni prijavil.

Občina se z ugotovitvami ni strinjala. Trdila je, da gre za manjša oziroma evidenčna naročila, pri katerih formalni postopek javnega naročanja ni potreben. Odločitev o tem, kdo ima prav, se je tako prenesla pred Upravno sodišče. Sodišče je pritrdilo razlagi KPK, da zakonska prepoved poslovanja ne izgine zgolj zato, ker vrednost posameznega naročila ne dosega praga za klasični postopek javnega naročanja.

Občina je več let zapored sklepala posle z družinskim članom svojega funkcionarja. Notranje varovalke tega niso preprečile. Kdo bo odgovarjal za to, da povezava, ki bi morala biti ustrezno prijavljena in preverjena že pred sklepanjem poslov, štiri leta ni preprečila poslovanja?

Štiri leta poslov z istim izvajalcem

KPK je pri pregledu poslovanja Občine Šmarješke Toplice ugotovila, da je občina med letoma 2021 in 2024 s podjetnikom Magrad – gradbena mehanizacija Marjan Anderlič s. p. sklenila oziroma oddala 23 poslov. Njihova skupna vrednost je znašala 444.552,18 evra.

Marjan Anderlič je po ugotovitvah Komisije družinski član podžupana Franca Anderliča. Natančnega sorodstvenega razmerja KPK v objavljenih dokumentih ne navaja. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije namreč pri določenih povezavah med funkcionarjem oziroma njegovimi družinskimi člani in poslovnim subjektom določa omejitve poslovanja z organom, v katerem funkcionar opravlja funkcijo.

Sodelovanje ni bilo omejeno le na eno vrsto del. Občina je pri istem izvajalcu naročala različna dela. Največ denarja je namenila za makadamske ceste in javne poti. Po seštevku zneskov, navedenih v ugotovitvah KPK, je vrednost teh poslov v štirih letih skupaj dosegla približno 268 tisoč evrov. To je več kot 60 odstotkov celotnega zneska, ki ga je KPK zajela v svojih ugotovitvah. Podžupan Franc Anderlič povezanega poslovnega subjekta občini ni prijavil.

Občina se je sklicevala na manjša naročila

Občina Šmarješke Toplice se z ugotovitvami KPK ni strinjala. Zagovarjala se je predvsem s trditvijo, da posamezni posli niso dosegali veljavnih mejnih vrednosti. Zato po njenem mnenju tudi ni bilo treba izvesti formalnega postopka javnega naročanja. Šlo je za tako imenovana evidenčna naročila.

Občina je trdila, da je ravnala pravilno, saj je pridobivala različne ponudbe in izbrala ekonomsko najugodnejšega izvajalca. Poudarjala je, da naj bi bila dela opravljena kakovostno, občani pa zaradi poslov naj ne bi bili oškodovani. Prav tako je navajala, da je podjetje Magrad z občino poslovalo že pred nastopom Franca Anderliča na funkciji podžupana.

Zakon sicer pozna izjemo za pogodbe, sklenjene pred nastopom funkcionarja na funkcijo. V tem primeru pa ta izjema za obravnavanih 23 poslov ni bila odločilna, saj so bili sklenjeni med letoma 2021 in 2024, Franc Anderlič pa je funkcijo podžupana opravljal že od leta 2019.

KPK je presojala nekaj drugega: ali je občina sploh smela sklepati posle s podjetnikom, ki je družinski član njenega funkcionarja. Občina je zato ugotovitve KPK izpodbijala pred Upravnim sodiščem. Tudi tam s svojo razlago ni uspela. Sodišče je pritrdilo stališču, da omejitve iz Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ne veljajo le za velika javna naročila, pri katerih je treba izvesti formalni postopek, temveč tudi za manjša evidenčna naročila.

Pri tem se je Upravno sodišče oprlo tudi na sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 55/2024 z dne 12. marca 2025, po kateri prepoved poslovanja velja tudi pri javnih naročilih pod mejnimi vrednostmi.

Za obstoj kršitve zato ni bilo odločilno, ali je podjetnik ponudil najnižjo ceno, ali je dela opravil kakovostno in ali je podžupan neposredno vplival na izbor izvajalca. Pomembno je bilo, da je bil Franc Anderlič funkcionar občine, da je bil izvajalec njegov družinski član in da je občina z njegovim podjetjem poslovala. Upravno sodišče je zato tožbo občine zavrnilo. S tem je padel njen glavni argument, da se zakonska omejitev pri manjših naročilih ne uporablja.

Ko varovalke ostanejo le na papirju

Primer Šmarjeških Toplic odpira vprašanje, kako učinkovito je občina sploh spremljala tveganja, povezana z integriteto in nasprotjem interesov.

Leta 2025 je KPK pregledala načrt integritete Občine Šmarješke Toplice. Izkazalo se je, da je imela občina v elektronskem registru evidentirano le eno korupcijsko tveganje. Zadnje letno poročilo o izvajanju načrta integritete je bilo po podatkih Komisije oddano maja 2017, korupcijska tveganja pa so bila nazadnje posodobljena junija 2014.

Več let se del notranjega sistema preprečevanja tveganj ni redno posodabljal. KPK je ugotovila tudi, da edino evidentirano tveganje ni bilo ustrezno opredeljeno. Občina v registru ni zajela vseh področij, na katerih bi lahko nastale težave.

Posebej pomenljivo je, da je Komisija oktobra 2025 občini priporočila prav ukrepe, povezane s primerom, ki je danes v ospredju. Med drugim je opozorila na tveganje, da funkcionarji ne prijavijo z njimi povezanih poslovnih subjektov, ter na nevarnost, da občina teh povezav pred sklepanjem poslov sama ne preveri.

KPK je občini priporočila, naj o izvedenih ukrepih poroča v treh mesecih. V javni evidenci Komisije odziv Občine Šmarješke Toplice ni objavljen.

Upravno sodišče potrdilo ugotovitev kršitve

Upravno sodišče je zavrnilo tožbo občine in presodilo, da so bile ugotovitve KPK pravilne in zakonite. Občina tako ni uspela z argumentom, da pri manjših oziroma evidenčnih naročilih zakonska prepoved poslovanja ne bi veljala. Vsaka stran mora kriti svoje stroške postopka, zoper sodbo pa pritožba ni dovoljena.

Pravna posledica je kljub temu pomembna. KPK je po pravnomočnosti sodbe poudarila, da so sporni posli po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije nični, ter o tem obvestila občino in sopodpisnika pogodb. Pri tem je potrebna previdnost: Upravno sodišče posameznih pogodb ni razglasilo za nične. V sodbi je pojasnilo, da o morebitni civilnopravni ničnosti konkretnih poslov odloča pristojno sodišče.

Zakon za takšne kršitve predpisuje tudi globe. Za funkcionarja, ki ne prijavi povezanega poslovnega subjekta, je predpisana globa od 400 do 1.200 evrov, za odgovorno osebo organa, ki ravna v nasprotju z omejitvami poslovanja, pa od 400 do 4.000 evrov. Iz doslej objavljene dokumentacije ni razvidno, da bi bila v tem konkretnem primeru katera od teh glob že pravnomočno izrečena.

Primer Šmarjeških Toplic se zato ne konča z eno sodbo. Za njim ostaja 23 poslov v vrednosti 444.552 evrov in predvsem vprašanje odgovornosti. Če mora sistem preprečiti, da bi se javni denar znašel v poslovnem razmerju z družinskimi člani funkcionarjev, je štiriletno trajanje takšnega poslovanja težko odpraviti kot enkraten spregled. Pravila integritete imajo smisel le, če začnejo delovati, še preden pogodba dobi podpis in denar zapusti občinski račun.