Tragičen konec nevihte na Žalskem: 46-letnik umrl zaradi udara strele

Strela v Celju, v noči 20.-21. 8. 2026. Vir: FB neurje.si (Miša Notersberg)
POSLUŠAJ ČLANEK

Sinočnje nevihtno dogajanje se je na Žalskem končalo tragično. V Mali Pirešici na območju Petrovč je strela udarila v dva 46-letna moška, ki sta se pred neurjem zatekla pod manjše drevo. Eden je kljub hitri pomoči umrl na kraju, drugega pa so reševalci odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je bil lažje poškodovan. Celjski policisti so bili o dogodku obveščeni sinoči, nekaj minut pred polnočjo. Podrobnejših okoliščin tragedije za zdaj niso navedli.

V pol ure 16 litrov dežja, temperatura padla za štiri stopinje

Slovenijo je v četrtek pozno zvečer in ponoči prešel nevihtni sistem, ki se je iz smeri zahoda pomikal proti vzhodu države. Na zahodu so se nevihte pojavljale že čez dan, ob približevanju noči pa se je dogajanje razširilo tudi proti notranjosti države.

Kako nenadno je nevihta zajela širše Celjsko, kažejo podatki samodejne meteorološke postaje ARSO v Celju. Ob 23.30 tam še niso zaznali padavin, temperatura je znašala 23,2 stopinje Celzija. Le pol ure pozneje je bilo štiri stopinje hladneje, v tem času pa je padlo 16,1 milimetra oziroma dobrih 16 litrov dežja na kvadratni meter. Najmočnejši sunek vetra je dosegel 63 kilometrov na uro. Do jutra se je nabrala skupna količina 36,3 milimetra padavin. 

Tragedija se je tako zgodila prav ob nenadnem prihodu najizrazitejšega dela nevihte. Strela je sicer nevarna že takrat, ko je grmenje še oddaljeno. Točnega kraja naslednjega udara namreč ni mogoče napovedati, posamezna strela pa lahko udari tudi več kilometrov stran od jedra nevihte.

Vir: FB neurje.si (toča), FB Meteoinfo Slovenija

Zavetje pod drevesom je ena najnevarnejših odločitev

Drevo človeka zaščiti pred dežjem, ne pa tudi pred strelo. Nasprotno – visoka in izpostavljena drevesa so pogosta točka udara, električni tok pa se lahko nato razširi po deblu, preskoči na človeka ali se po tleh prenese na osebe v bližini. Nevarno je zato tudi manjše drevo, zlasti če je na odprtem ali je najvišja točka v okolici. 

Najvarnejše zavetje med nevihto je zaprta stavba ali avtomobil s kovinsko konstrukcijo. Če varnega zavetja ni, se je treba umakniti z izpostavljenih mest, od vode, ograj, drogov in osamljenih dreves.

Ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni svetuje, da se dejavnosti na prostem nadaljujejo šele najmanj 30 minut po zadnjem slišanem gromu. Velja preprosto pravilo,

in sicer, če slišimo grmenje, smo že dovolj blizu, da nas lahko doseže strela. Možnosti, da strela zadene posameznika, so sicer izjemno majhne. Ameriška meteorološka služba je na podlagi podatkov med letoma 2009 in 2018 izračunala, da je bila tam letna verjetnost približno ena proti 1,22 milijona.

Te številke ni mogoče neposredno prenesti na Slovenijo, saj je tveganje odvisno od pogostosti neviht, kraja bivanja ter predvsem od tega, koliko časa človek med nevihtami preživi na prostem. Slovenija namreč leži na enem bolj nevihtno izpostavljenih območij Evrope. Sistem SCALAR Elektroinštituta Milan Vidmar na njenem območju letno zazna več deset tisoč udarov strel. Med bolj izpostavljenimi deli države so Kamniško-Savinjske in Julijske Alpe, mariborsko Pohorje ter Slovensko primorje.

Udar strele, Breg pri Polzeli, 21. 8. 2026. Vir: FB neurje.si (Nejc Parašuh)

Strele so v Sloveniji že zahtevale več življenj

Smrtni primeri so redki, vendar ne osamljeni. Avgusta 2022 sta streli istega dne ubili dva pohodnika: državljana Slovaške na grebenu pod vrhom Triglava in 44-letnega moškega z Vrhnike na območju Slavnika. 

Julija 2019 je v Boninih pri Kopru umrl 48-letni domačin, ki je pred hišo pripravljal kosilo. Preiskava je pokazala sledi udara tudi na bližnjem drevesu.

Poleti 2016 je v Dombravi pri Novi Gorici strela med delom na polju ubila 62-letnega moškega.

Maja 2012 pa je pri Svetem Duhu v bližini Škofje Loke zadela družino na večernem sprehodu. Oče je umrl, njegova žena in hči pa sta bili poškodovani. 

Večina ljudi udar strele sicer preživi, vendar lahko utrpijo zastoj srca in dihanja, opekline, poškodbe živčevja ter druge posledice, ki sprva niso vedno vidne. Poškodovanca se je mogoče takoj dotakniti, saj v telesu ne zadržuje električnega naboja. Poklicati je treba številko 112 ter ob odsotnosti dihanja nemudoma začeti oživljanje.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike