Nocoj bo znano, ali je Uroš Stoklas podrl svoj Guinnessov rekord

29. 8. 2026 ob 10:24
0 komentarjev

Svet

POSLUŠAJ ČLANEK

Slovenski kegljač in ultrakolesar Uroš Stoklas je v petek, 28. avgusta, ob 18. uri v Gradiški v Bosni in Hercegovini začel nov ekstremni športni izziv. Na kegljišču namerava vztrajati 25 ur ter za eno uro izboljšati lasten Guinnessov rekord v najdaljšem maratonu v kegljanju z devetimi keglji. Tekmo, ki običajno traja manj kot eno uro, bo tako raztegnil čez vso noč in skoraj ves naslednji dan. Če bo podvig končal po načrtih, bo zadnje lučaje izvedel v soboto okoli 19. ure

Poskus bo potekal po pravilih Guinness World Records, po katerih ima tekmovalec za vsako dopolnjeno uro kegljanja na voljo le pet minut počitka. Neizkoriščene minute se sicer seštevajo, a jih glede na predvideno dolžino posamezne tekme ne bo ostalo prav veliko. Organizacija Guinness world records je uradno potrdila poskus Uroša Stoklasa, ki ga podpirata tudi Svetovna kegljaška zveza (WNBA-NBC) in Kegljaška zveza Slovenije (KZS).

Še preden je začel meje vzdržljivosti premikati z ultrakolesarstvom in nenavadnimi kegljaškimi podvigi, je Stoklas vrsto let sodil v sam svetovni vrh klasičnega kegljanja. Na svetovnih prvenstvih in pokalih je osvojil skupno 34 medalj, od tega devet zlatih, šestkrat je postal svetovni klubski prvak in trikrat zmagal v svetovnem pokalu. Kegljal je za številne vrhunske evropske klube, nastopal pa je tudi za makedonsko reprezentanco, s katero je osvojil naslov svetovnega podprvaka. V njegovi zbirki dosežkov je tudi slovenski rekord s 731 podrtimi keglji.

Rekord bo povezan s spremljajočo dobrodelno akcijo namenjeno otrokom

Posamezna igra s 120 lučaji praviloma traja skoraj eno uro, Uroš Stoklas pa mora kljub stopnjujoči se utrujenosti ohranjati natančnost, ritem, ravnotežje in zbranost. Poseben izziv predstavljajo nočne ure, ko se fizični obremenitvi pridružita monotonost in vse težje ohranjanje koncentracije. »Podiram Guinnessov rekord! Pripravljen sem,« je bil pred odhodom v Gradiško Uroš Stoklas kratek in jedrnat.

Gradiško je za prizorišče izbral zaradi osebne povezave s krajem, od koder prihaja njegova partnerka. Poskus bo tako prvič izvedel zunaj Slovenije, z njim pa želi povezati slovensko kegljaško okolje z gostitelji in občinstvom v Bosni in Hercegovini. »Gradiška ni bila izbrana naključno. Od tod prihaja moja partnerka, zato ima ta kraj zame poseben pomen. Želim si tudi, da bi od tega podviga ostalo nekaj več kot le številka v Guinnessovi knjigi, zato bo rekord povezan s spremljajočo dobrodelno akcijo namenjeno otrokom, ki zaradi različnih razlogov potrebujejo pomoč,« je povedal Stoklas.

Aktualni rekord – 24 ur neprekinjenega kegljanja – je Uroš Stoklas postavil 15. in 16. aprila 2022 v Radljah ob Dravi. V 24 urah je odigral 24 tekem s po 120 lučaji in skupno izvedel 2880 lučajev. Podrl je 14.944 kegljev in na tekmo dosegel povprečje 622,66 podrtega keglja, kar je izjemen rezultat. Guinness World Records njegov dosežek še vedno vodi kot veljavni svetovni rekord v tej kategoriji.

Stoklas se je še bolj nenavadnega vzdržljivostnega podviga lotil aprila lani, ko je v treh dneh in treh nočeh prekrižaril Slovenijo in kegljal na vseh 37 slovenskih kegljiščih. Na vsakem je odigral tekmo s 120 lučaji, tako da je v 72 urah skupaj vrgel 4.440 krogel, med posameznimi nastopi pa se je z ekipo selil od enega kegljišča do drugega. Podvig, ki je bil sprva predstavljen kot lov na nov Guinnessov rekord, Guinness pozneje ni potrdil kot uradnega rekorda. Težava je bila v sami zasnovi: združevala je (pre)več spremenljivk – čas, število odigranih tekem oziroma lučajev, število različnih kegljišč ter premike med njimi in s tem različne pogoje. Guinnessova pravila namreč zahtevajo, da je rekord mogoče enotno ponoviti in primerjati ter da temelji na eni jasno določeni merljivi spremenljivki. Lanski podvig je tako ostal izjemen športni dosežek, ne pa tudi njegov uradni Guinnessov rekord.

Vzdržljivosti pa Stoklas ne preizkuša le na kegljišču. Z ultrakolesarstvom se je začel resneje ukvarjati leta 2002, ko je po svetovnem prvenstvu v kegljanju v Osijeku približno 400 kilometrov dolgo pot domov opravil s kolesom. Takrat je ugotovil, da mu dolge razdalje ustrezajo.

Pozneje se je trikrat podal tudi na sloviti Race Across America (RAAM), približno 4.800 kilometrov dolgo preizkušnjo čez ZDA. Leta 2019 je na skoraj 800 kilometrov dolgi dirki Race Across Germany v manj kot 36 urah zmagal v kategoriji solo supported nad 50 let, le nekaj tednov pozneje pa je na 546-kilometrski preizkušnji Race Across France, ki je vključevala tudi vzpon na Mont Ventoux, osvojil drugo mesto.

Stoklas se je nameraval na RAAM ponovno podati prihodnje leto, vendar bo moral načrte prestaviti, saj so organizatorji dirko za leto 2027 odpovedali oziroma začasno ustavili ter napovedali temeljit pregled njenega formata in prihodnosti.

Humanitarni ultra podvigi

Stoklas svoje vzdržljivostne podvige že več kot dve desetletji pogosto povezuje tudi z dobrodelnostjo.

Leta 2003 je s kolesom prevozil pot iz francoskega Sallauminesa do Trbovelj, pozneje pa pripravil več 24- in 48-urnih dobrodelnih kolesarskih maratonov.

Leta 2023 se je lotil še projekta »Moja zlata pot« (Moj zlati put), približno 2.023 kilometrov dolge poti od Trbovelj do Skopja in nazaj, na kateri je obiskoval kegljišča, povezana z njegovimi največjimi športnimi uspehi, ter kolesarjenje združil s kegljanjem. Po uničujočih poplavah je podvig dobil tudi dobrodelno noto, saj je zbiral sredstva za obnovo kegljišča v Črni na Koroškem.