EU zaostruje zaščito otrok na spletu

Nastajajo nova pravila za večjo zaščito otrok na spletu. Evropska komisija pripravlja nov zakonodajni predlog. Cilj je okrepiti zaščito na družbenih omrežjih, spletnih platformah in pri drugih digitalnih storitvah, ki so popularni za otroke in mladostnike. Po trenutno dostopnem osnutku naj bi ukrepi vključevali strogo preverjanje starosti, varnejše otroške račune, omejevanje nevarnih stikov in tudi stroga pravila ter pogoje za same sisteme, aplikacije in programe, ki spodbujajo dolgotrajno uporabo.

Otroci so na internetu ranljivi, kar tudi strokovnjaki opozarjajo že vrsto let. Otroci so bolj izpostavljeni spletnem nasilju, groomingu, spolnemu izsiljevano, neprimernim vsebinam in neželenim stikom z neznanci ter so lahka tarča za zasvojenost funkcijam družbenih omrežij in algoritmom, ki otroku vedno znova ponujajo neprimerne vsebine. Namen nove zakonodaje je zaščititi otroke na področjih, kjer so najbolj kritični in izpostavljeni nevarnostim.

Evropska komisija pripravlja nov zakonodajni predlog.

Nova pravila naj bi odgovornost prenesla tudi na platforme

Evropska komisija pripravlja zakonodajni predlog za zaščito otrok na spletu, ki je po trenutno dostopnem osnutku del pobude EU Kids Act. Pobudo vodi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen skupaj z izvršno podpredsednico Henno Virkkunen, pristojno za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo.

Končni predlog še ni objavljen, po trenutno dostopnem osnutku pa želi EU precej bolj neposredno poseči v delovanje družbenih omrežij, spletnih iger, videoplatform in nekaterih klepetalnikov z umetno inteligenco. Reuters opozarja, da se lahko posamezne določbe pred uradno predstavitvijo še spremenijo.

Podlago za spremembe je pripravila posebna evropska skupina strokovnjakov, ki jo je von der Leyen ustanovila po govoru o stanju v Uniji leta 2025. V njej so sodelovali strokovnjaki s področij otroške psihiatrije, zdravstva, nevroznanosti, psihologije, računalništva, otrokovih pravic in digitalne pismenosti. Vodila sta jo nemški profesor otroške in mladostniške psihiatrije Jörg M. Fegert in francoska raziskovalka Maria Melchior. Med marcem in junijem so preučevali uporabo družbenih omrežij, spletnih iger, aplikacij za sporočanje in umetne inteligence ter posledice za zdravje in počutje otrok. Končno poročilo so predstavili julija letos.

Končni predlog še ni objavljen, po trenutno dostopnem osnutku pa želi EU precej bolj neposredno poseči v delovanje družbenih omrežij, spletnih iger, videoplatform in nekaterih klepetalnikov z umetno inteligenco.

Ukrepi bi bili proti škodljivim vsebinam, ki so jim otroci izpostavljeni. Tudi na način, kako so platforme izdelane, bo zakonodaja vplivala. Evropski strokovnjaki opozarjajo na neskončno drsenje, samodejno predvajanje videov, stalna obvestila in priporočilne algoritme, ki otroka spodbujajo k vedno daljši uporabi. Mladi v EU po raziskavi Komisije na spletu v povprečju preživijo okoli 4,5 ure na šolski dan in več kot šest ur ob koncih tedna.

Po trenutno dostopnem osnutku bi bila zaščita prilagojena starosti. Otroci od 13 do 14 let bi lahko uporabljali posebne račune pod strožjim starševskim nadzorom, od 15. leta pa bi bil mogoč samostojen račun. Posebna varnostna pravila bi kljub temu veljala za vse mladoletnike do 18. leta. Platforme bi morale omogočiti starševski nadzor, učinkovito prijavljanje škodljivih vsebin in preverjanje starosti.

Ključni princip je »safety by design« oziroma varnost že po zasnovi. Otroški profil bi moral biti že ob odprtju nastavljen varneje, namesto da bi morali starši pozneje sami iskati zaščitne nastavitve. Preverjanje starosti naj ne bi pomenilo, da mora otrok družbenemu omrežju poslati kopijo osebnega dokumenta. Evropska rešitev je zasnovana tako, da lahko uporabnik platformi dokaže, da izpolnjuje zahtevani starostni pogoj, ne da bi ji moral razkriti svojo identiteto ali natančno starost.

Otroški profil bi moral biti že ob odprtju nastavljen varneje, namesto da bi morali starši pozneje sami iskati zaščitne nastavitve.

S tem želi EU spremeniti sedanjo logiko zaščite. Starši ostajajo pomembni pri vzgoji in določanju meja, vendar od njih ne želi več pričakovati, da bodo sami nadzorovali algoritme, zasnovo platform in vse ljudi, ki lahko prek spleta pridejo v stik z njihovim otrokom.

Nevarnost ni samo v vsebini, ampak tudi v načinu delovanja platform

Evropska komisija opozarja, da so otroci poleg nevarnih vsebin izpostavljeni mnogim drugem nevarnostim. Veliko tveganja predstavljajo odrasli, ki z njimi vzpostavljajo stik in jih vabijo v neprimerna vedenja in dejanja. Tudi kako so družbena omrežja, igre in druge platforme oblikovane, je pomembno. Med najbolj izpostavljenimi nevarnostmi so spletno nasilje, grooming oziroma navezovanje stikov z otrokom za spolne namene, spolno izsiljevanje, vsebine za odrasle, spodbujanje samopoškodovanja in zasvojitvena zasnova platform.

Nevarnosti obstajajo znotraj same platforme. Priporočilni sistemi lahko na podlagi otrokovega vedenja, ogledov in interakcij prilagajajo vsebine, ki mu jih ponujajo. Mladostniku, ki gleda teme o hujšanju in samopoškodovanju, lahko sistem začne ponujati podobne vsebine. Komisija zato opozarja na tako imenovane »rabbit holes«, v katerih otrok postopoma zdrsne v vedno bolj enostranski tok vsebin. V takšnem okolju lahko nekaj, kar se je sprva zdelo nenavadno ali skrajno, zaradi stalnega ponavljanja začne delovati običajno.

Komisija je od Snapchata, YouTuba, Appla in Googla zahtevala informacije o sistemih preverjanja starosti in ukrepih za zaščito mladoletnikov pred škodljivimi vsebinami, med drugim vsebinami, ki spodbujajo motnje hranjenja.

Evropska komisija opozarja, da so otroci poleg nevarnih vsebin izpostavljeni mnogim drugem nevarnostim.

Med zelo pogostimi je spletno nasilje, ki je povezano tudi z večjim tveganjem za resne duševne stiske, samopoškodovanje in samomorilno vedenje. Pri klasičnem vrstniškem nasilju se lahko neposredni stik s povzročiteljem prekine, ko otrok zapusti šolo ali drug prostor. Spletno nasilje pa ga lahko prek telefona spremlja tudi domov in se nadaljuje ves dan. Sporočilo, žaljiva fotografija ali posnetek lahko v nekaj minutah doseže veliko ljudi, otrok pa nima nadzora nad tem, kdo ga je videl ali shranil. Zato Komisija priporoča, da lahko mladoletnik uporabnika preprosto blokira ali utiša, da ga brez privolitve ni mogoče dodajati v skupine ter da se omeji prenašanje in zajemanje njegovih vsebin. Namen slednjega je tudi zmanjševanje širjenja intimnih posnetkov in spolnega izsiljevanja.

Spletno nasilje lahko otroka prek telefona spremlja tudi doma in traja ves dan.

Vendar otrok ostane ujet na omrežju, saj so platforme tako zgrajene, da spodbujajo otroka v neskončno gledanje vsebin in klikanje se ne končata.

Komisijo skrbi tudi manj očitna oblika vpliva – zasnova, ki otroka spodbuja, naj ostane na platformi. Neskončno drsenje nima konca. Podoben pritisk ustvarjajo »nizi« (streaki), pri katerih mora uporabnik vsak dan nadaljevati komunikacijo, če želi ohraniti niz. Pri otroku lahko tako nastane občutek, da bo nekaj zamudil ali izgubil, če se ne odzove. Komisija zato priporoča, da so takšne funkcije pri mladoletnikih privzeto izključene.

Mladostnik v obdobju oblikovanja identitete opazuje podobe življenj, teles, odnosov in uspehov drugih ter jih primerja s seboj.

Psihološki vpliv je lahko tudi bolj prikrit. Mladostnik v obdobju oblikovanja identitete opazuje podobe življenj, teles, odnosov in uspehov drugih ter jih primerja s seboj. Evropska raziskava je zaznala povezave med uporabo družbenih omrežij ter občutki stresa, žalosti in socialne izključenosti. Pretirana uporaba zaslonov je povezana tudi s težavami s koncentracijo, glavoboli in drugimi znaki slabšega počutja. Komisija zato poudarja, da cilj zaščite ni otroka odstraniti iz digitalnega sveta, ampak ustvariti okolje, v katerem tehnologija ne izkorišča njegove ranljivosti.

Več odgovornosti za platforme, več varoval za otroke

Evropska pravila pomagajo zavarovati otroke, vendar odgovornost in nadzor ne sme ostati samo pri starših. Več obveznosti bi morale prevzeti tudi platforme, ki določajo, kaj otrok vidi, kdo ga lahko kontaktira in katere funkcije ga spodbujajo k daljši uporabi.

Posebna pravila bi veljala do 18. leta starosti. Pomembna sprememba je, da bi se starost bolj strogo preverjala. Po predvidenem pristopu bi morali biti otroški računi privzeto bolj zasebni, omejeni neznancem, strožja pravila pa bi veljala za priporočilne algoritme, neskončno drsenje, samodejno predvajanje in druga orodja, ki spodbujajo dolgotrajno uporabo. Torej bi poleg staršev, ki otroke učijo postavljati meje, morale platforme prevzeti tudi več odgovornosti za okolje, ki ga otrokom ponujajo.

Evropska pravila pomagajo zavarovati otroke, vendar odgovornost in nadzor ne sme ostati samo pri starših.

Starši bi tako še naprej postavljali meje in otroka učili varne uporabe spleta, platforme pa bi morale prevzeti več odgovornosti za okolje, ki ga otrokom ponujajo.