Vrh držav članic BRICS v Delhiju, Šija obšla slabost

Pred tremi dnevi je potekal vrh držav članic BRICS v indijskem New Delhiju, kjer je bila glavna tema pogovorov zmanjšanje napetosti med Indijo in Kitajsko, ki sta dve najbolj pomembni državi v BRICS. Toda celotno srečanje sta zaznamovala dva dogodka. Eden pred prihodom kitajskega predsednika Šija in drugi med samim srečanjem.

Indija je pričakovala zmanjšanje prepada med državama

Indija je želela s tokratnim vrhom premostiti razlike med Indijo in Kitajsko, ki so se v preteklih letih pokazale kot ovira za delovanje držav članic BRICS, ki imajo sicer večkrat različne interese, zavezništva in načrte. Indija predvsem želi demokratizirati BRICS, ki je v večini podrejen kitajski moči, medtem ko se Indija čuti prikrajšano in v podrejenem položaju. Zato sta obe državi v preteklosti sprejemali nasprotne si odločitve, Indija pa je sprejela nekaj sporazumov z zahodnimi državami, ki gredo proti kitajskim interesom.

Nič drugače ni z načrtovanjem alternativnih logističnih poti, ki direktno konkurirajo novi kitajski svilni poti, preko katere si je ravno Kitajska obetala glavno besedo in želela monopolizirati transportne poti s svetom. Indija je po drugi strani odprla nove logistične predloge preko Bližnjega vzhoda do Evrope in ne želi, da bi Kitajska monopolizirala trgovino. Zato Indija sklepa ločene posamezne trgovske sporazume, kot na primer z ZDA, zalivskimi državami in Evropo. Ravno to je eden izmed večjih sporov med Indijo in Kitajsko, saj gredo določeni sporazumi na rovaš Kitajske.

Nedokončana vojna Rusije in Irana

Rusija še vedno ni dokončala vojne z Ukrajino ter s težavo ohranja okupirano ukrajinsko ozemlje, kjer se ljudje borijo s pomanjkanjem energije, goriva in ponekod celo dobave hrane. Rusija, ki je pričakovala poraz Ukrajine že v enem vikendu, danes vozi domov na desettisoče krst, ukrajinski droni pa tedensko napadajo ruske rafinerije, trgovska skladišča in vojaške obrate. Rusija, kot kaže, igra na karto izčrpavanja Ukrajine, toda istočasno izčrpava samo sebe, saj se Rusija spopada s prekinitvijo dobavnih verig, takšnih vrst pred bencinskimi črpalkami niti po propadu Sovjetske zveze, ukrajinski napadi z droni pa sežejo vse do Sibirije.

Rusija igra na karto izčrpavanja Ukrajine, toda istočasno izčrpava samo sebe.

Po drugi strani Iran ni izpolnil lastnih napovedi o svetovnem ekonomskem armagedonu zaradi zaprtja Hormuške ožine. Medtem ko je izgubil praktično celotno mornarico, mu je upadel izvoz nafte za okoli 80%, kar je nepredstavljivo v moderni iranski zgodovini. Država je močno odvisna od izvoza naftnih derivatov, zato se je blokada ožine obrnila proti Iranu samemu. Poleg tega so ZDA s podporo EU in Združenih arabskih emiratov (ZAE) sprejele finančne sankcije, ki so iranski vrh močno prizadele, saj je del denarja v Iran prihajal preko kriptovalut in podjetij iz več držav, na primer Dubaja. ZAE, ki so članica BRICS, so uvedli več sankcij proti iranskim podjetjem in posameznikom, več so jih tudi izgnali. Iran sicer zdaj poizkuša z drugo opcijo, torej pritiskom Hutijev na ožino Bab el-Mandeb.

Nervoza Šija – strah pred padcem izvoza

Ši je nezadovoljen tako z Rusijo kot Iranom, ki nikakor nista sposobna dokončati vojn. Kitajska je namreč investirala ogromno denarja v obe državi, redno jima dostavlja vojaško, tehnično in obveščevalno pomoč. Kitajska naj bi po zadnjih poročanjih ameriških medijev Iranu dajala natančne podatke o ameriških bazah, ki jih je pridobila preko svojih satelitov. Ne glede na zanikanje ameriškega predsednika Trumpa, ki verjetno ne želi ustvariti napetosti pred Šijevim obiskom ZDA, gre za temo, ki je dodobra razburila ameriško javnost in vsekakor ne bo potihnila pred ameriškimi vmesnimi volitvami.

Kitajska je v velikem precepu, saj ima velikanske presežke v proizvodnji, ki jih mora izvoziti, medtem ko potrošnja doma pada. Ne more si namreč privoščiti, da bi izvoz zastal, zato je negotova situacija okoli Nove svilne poti zaradi vojne v Ukrajini in Iranu ter morebitnega zaprtja ožine Bab el-Mandeb, zanj več kot katastrofa. Torej iransko orožje v obliki Hutijev ne bo le prizadelo EU in deloma ZDA, ampak tudi Kitajsko, ki mora presežke iz svoje proizvodnje izvoziti.

Zato se ne gre čuditi, da je na zadnjem srečanju Šanghajske skupine Ši okrcal iransko vodstvo in se z njimi ni hotel srečati. Iranci namreč s svojo politiko škodujejo Kitajski, ki zdaj nima diskontirane nafte, zdaj pa ji grozi še zastoj izvoza. Ne pozabimo, da je lani Kitajska izgubila diskontirano nafto iz Venezuele, kasneje pa je izgubila nadzor še nad vstopnimi panamskimi pristanišči, ki so bila pomemben del kitajske logistične mreže na tako strateški točki, kot je Panamski prekop.

Iranci s svojo politiko škodujejo Kitajski, ki zdaj nima diskontirane nafte, zdaj pa ji grozi še zastoj izvoza. 

Slabost Šija med zasedanjem

Šlo je za prvi obisk po sedmih letih, kajti leta 2020 se je vnel spopad med Indijo in Pakistanom, kjer je Kitajska potihoma podprla Pakistan z orožjem in obveščevalnimi podatki. Zato so bili odnosi med državama relativno hladni vse do danes. Toda tokrat je Šijev obisk potekal manj kot 24 ur, saj je moral zaradi zdravstvenih težav prekiniti srečanje. Prvo snidenje obeh državnikov je bilo nepričakovano hladno, saj indijski predsednik vlade Modi Šiju ni namenil objema, ki je tipično rezerviran za tesne zaveznike.

Zato so se mnogi spraševali, ali je bil to razlog za njegov predčasni odhod iz New Delhija. Ši se namreč ni udeležil gala večerje, kar je bilo precej nenavadno. Z visokimi državniki je ostal kitajski zunanji minister Vang Ji, ostali pa so se spraševali o kitajskem predsedniku, toda ostala kitajska delegacija izjav ni dajala. Večina državnikov je sicer osumila dogodek, do katerega je prišlo med zasedanjem, takrat je namreč Šija obšla slabost. Po poročanju Times of India je Modi prekinil govor in povprašal prevajalca 'če je vse v redu'.

Tokrat je Šijev obisk potekal manj kot 24 ur, saj je moral zaradi zdravstvenih težav prekiniti srečanje.

Ugibanja o Šijevem zdravju

Ugibanja o Šijevem zdravstvenem stanju sicer potekajo že dalj časa, vendar kitajski vrh o tem ne daje izjav, kajti zdravje predsednika je državna skrivnost. Po dogodku v Indiji je kitajska delegacija sporočila, da si je šel Ši odpočiti v hotelsko sobo zaradi utrujenosti. Pred tem se je namreč na štiri oči srečal z Modijem, vse skupaj pa naj bi bila posledica dolgega delovnika in meddržavnih obiskov. Če je kronski princ Abu Dabija Šejk Haled Bin Mohamed bin Zajed al-Nahjan predčasno zapustil srečanje, ker mu je bilo neprijetno sedeti s predstavniki iranskega režima, ki so na Arabskem polotoku zagnali še eno

vojno, so se govorice o Šiju le še razplamtele.

Že iz Kitajske so prihajale govorice o njegovem šibkem zdravju, vendar to ni nihče potrdil. Zdaj so ugibanja še močnejša, kajti nekatere govorice iz Kitajske pravijo, da naj bi zdravstvena ekipa v pekinški bolnišnici 301 postavila diagnozo prehodni ishemični napad, oziroma kratka možganska kap. Toda to so le nepotrjene govorice in zaenkrat ne poznamo resničnega zdravstvenega stanja predsednika. Kmalu bo Ši obiskal ZDA, prav tako pa se bliža nov kongres Komunistične partije Kitajske, zato bi le odpoved obiska pomenilo, da govorice držijo.

Kaj so se dogovorili v Indiji

Končna izjava članic BRICS je bila relativno medla, kar dokazuje, da so med članicami različna mnenja in celo zavezništva. Modi na primer ni želel stopiti stran od odnosov ZDA, kar je namignil tudi Šiju. Putin in Pezeškian nista uspela ostale članice pridobiti za močnejše sklepe, ki bi šli v podporo njunima državama, kar mora biti za oba veliko razočaranje. V primerjavi z lansko izjavo iz Ria de Janiera je letošnja tako medla, da pravzaprav ni jasno, kako so države BRICS zastavile nadaljnje sodelovanje.

Tokratna izjava ima 45 strani ter praktično ne pove ničesar. Največ je pričakoval Iran, ki je upal na večjo podporo zaveznic, toda dobil je podobno hladen tuš kot v Biškeku na vrhu Šangahjske konference. Enako mora biti razočaran Putin, saj se Ukrajina praktično ne omenja, kar pomeni, da med članicami ni dovolj strinjanja za enotno izjavo. Omenili so edino Izrael in ga pozvali na spoštovanje dogovora z Libanonom. Sicer jim skupne izjave o Bližnjem vzhodu ni uspelo sprejeti.

Spori med članicami

Bolj skrbi Etiopija, ki ima ozemeljske apetite po Eritreji in je kar naravnost zahtevala ozemlje za dostop do morja. Eritreja je že obsodila Etiopijo na zasedanju Afriške unije, vendar ne kaže, da bi ta umirila zahteve po priključitvi ozemlja. Po drugi strani je z Etiopijo v sporu članica BRICS Egipt zaradi jezov na reki Nil, saj je Etiopija enostransko prekinila pogodbo o upravljanju z vodami Nila. V tem trenutku so odnosi med državama zelo napeti, ostale članice BRICS pa se v njun spor ne želijo aktivno vpletati.

Po drugi strani so v sporu Savdska Arabija, ZAE in Iran, kajti Iran še vedno raketira njuna ozemlja. Savdska Arabija pa se sooča še s Hutiji, ki jih aktivno podpira Iran in s tem sesuva savdsko alternativno naftno transportno pot do Rdečega morja. Poleg tega sta ta ZAE in Savdska Arabija v sporu še zaradi Jemna in Sudana, ta spor pa se zdaj vleče že več let.

Ši je sicer povedal, da si Kitajska želi odprtega odnosa z Indijo, kar pomeni, da so stopili korak nazaj od prejšnjih let. Indija si zelo prizadeva postati nova azijska gazela, zato se ne želi vezati le na eno organizacijo in je pričakovati, da se bo povezovala tako s Kitajsko kot z ZDA. Kitajska si namreč prizadeva za reformo Združenih narodov, Svetovne banke, IMF in drugih institucij, vendar si Indija nikakor ne želi alternativnih organizacij pod vplivom Kitajske. Zato še ni uvedla plačevanja medsebojne trgovine med članicami BRICS izključno v lokalnih valutah, še vedno za plačila zahteva ameriški dolar. Enako se Indija ne namerava odreči strategiji 'Amerika plus', iz dveh razlogov – s tem si zagotavlja ameriški trg in kapital ter zmanjšuje lastno odvisnost od Kitajske.