[Video] Dr. Roko Žarnić: Na potres je treba misliti, preden se zgodi (Vroča tema, 22. 7. 2026)

V tokratni oddaji Vroča tema smo gostili dr. Roka Žarnića, govora pa je bilo o potresih, saj letos mineva 50 let od potresa v Posočju. Žarnić je namreč predsednik Slovenskega društva za potresno inženirstvo.

Prof. dr. Roko Žarnić opiše potres, ki je pred kratkim pretresel Venezuelo, in izpostavi problem protipotresnih gradenj, ki v nekaterih primerih veljajo za potresno varne le na papirju, zgrajene pa niso v skladu s potrebnimi standardi. Zatem se vrne k osnovam in predstavi postopek nastanka potresa, ki se dogaja na prelomnicah podzemnih plošč zaradi premikov v odnosu ene do druge. Opredeli dve vrsti potresov – dvojček, ki se je zgodil v Venezueli, in kaskadni potres, ki je stresel Turčijo.

Razloži, da strokovnjaki lahko predvidevajo, kje je možnost nastanka potresa, ne znajo pa še natančneje predvideti, kdaj se bo to zgodilo.

Ker Krško velja za potresno območje, se v javnosti pogosto pojavljajo vprašanja o tveganosti lokacije, kjer se nahaja jedrska elektrarna. Žarnić pomiri, da so objekti elektrarne zgrajeni potresno varno. Po mednarodnih ocenah varnosti tovrstnih objektov je nuklearka v Krškem zasedla celo najvišje mesto na lestvici.

Potresi so pri nas prisotni že stoletja. Žarnić opisuje potrese in njihove posledice pri nas, na Hrvaškem in v Italiji ter se pri tem osredotoči na način gradnje porušenih objektov. Nekatere stavbe so bile že okoli leta 1500 zgrajene iz malti podobnega lepila, ki je ob potresu preprečevalo porušenje objekta. Kljub temu pa za daleč najboljši način gradnje označi leseno gradnjo, saj povezana struktura dobro prenaša zunanje motnje, stiki med posameznimi komponentami pa absorbirajo večji del energije potresnih sunkov. Predstavi tudi, kako se takšne stavbe gradijo danes.

Pojasni zahtevnost protipotresne sanacije starejših stavb. Opozarja, da takšni posegi niso primerljivi z običajno energetsko prenovo fasade, saj lahko zahtevajo bistveno večje posege v konstrukcijo objekta.

Dotakne se tudi nameščanja sončnih elektrarn na obstoječe objekte. Izpostavi, da dodatna oprema na strehi pomeni novo obtežitev konstrukcije, ki jo je treba strokovno preveriti, še posebej pri večjih in starejših objektih. Poleg nosilnosti opozori tudi na obremenitve zaradi snega, dostopnost strehe ter vprašanja požarne varnosti in gašenja.

Zagovarja idejo potresnih izkaznic stavb, ki bi omogočile enotno, strokovno preverjeno metodo, s katero bi bilo mogoče ocenjevati potresno odpornost objektov, vendar je previden glede obvezne uvedbe takšnih izkaznic za vse zasebne nepremičnine, saj bi lahko javna objava negativne ocene neposredno vplivala na vrednost zasebnega premoženja.

»Potresna varnost je taka tema, da mora biti nadpolitična.«

Kot enega glavnih problemov pri nas vidi pomanjkanje kadrov. Slovenija ima po njegovem mnenju na akademski ravni veliko znanja o potresnem inženirstvu, bistveno težje pa je to znanje prenesti v vsakodnevno gradbeno prakso. Za obsežno protipotresno prenovo bi namreč potrebovali veliko število projektantov, nadzornikov, izvajalcev, tehnikov in usposobljenih gradbenih podjetij. Takšno prenovo pa bi oteževali še počasne zakonodajne spremembe, nizka motivacija lastnikov, omejeni finančni viri, preobremenjenost gradbeništva in pomanjkljivi podatki o dejanskem stanju stavb.

Predstavi idejo, da bi država že pred potresom vzpostavila register usposobljenih projektantov, inženirjev, nadzornikov in izvajalcev, ki bi opravili dodatna praktična usposabljanja. Ob večjem potresu bi jih bilo mogoče hitro aktivirati in vključiti v pregledovanje ter obnovo poškodovanih stavb, namesto da bi država šele po katastrofi iskala in dodatno usposabljala ljudi.

Poda tudi nekaj praktičnih napotkov za ravnanje ob potresu. Pojasni, da tradicionalni nasvet o umiku pod vratni podboj izhaja iz načina gradnje starejših stavb in ni nujno najboljša rešitev v sodobnih objektih. Pomembneje je poznati prostor, v katerem živimo, prepoznati varnejša mesta, se zaščititi pred padajočimi predmeti in steklom ter ustrezno pritrditi omare in drugo težko pohištvo. Poudari, da lahko že z relativno majhnimi preventivnimi ukrepi bistveno zmanjšamo možnost poškodb.

Vabljeni k ogledu celotne oddaje.