Zaradi vročinskega vala zmanjšana moč NEK

Zaradi visokih temperatur reke Save bo Nuklearna elektrarna Krško ponoči zmanjšala moč reaktorja na 80 odstotkov. Če se bodo razmere nadaljevale, so možna dodatna znižanja proizvodnje, vlada pa išče pravne možnosti za ukrepanje.

Izjemno vroče poletje in nizki vodostaji rek postavljajo slovensko energetiko pred enega največjih preizkusov zadnjih let. Nuklearna elektrarna Krško (NEK) bo v noči na četrtek začela postopno zmanjševati moč svojega reaktorja, najprej na 80 odstotkov nazivne moči. Gre za prvi takšen ukrep po letu 2003, ko je morala elektrarna zaradi podobnih razmer zmanjšano obratovati več kot tri mesece.

Odločitev ni povezana s tehničnimi težavami elektrarne, temveč z izpolnjevanjem strogih okolijskih zahtev glede temperature reke Save, ki jo NEK uporablja za hlajenje. O tem smo na Domovini že pisali.

Zakaj mora NEK zmanjšati proizvodnjo?

V Nuklearni elektrarni Krško pojasnjujejo, da gre za načrtovan in nadzorovan ukrep, s katerim zagotavljajo spoštovanje pogojev okoljevarstvenega soglasja. To določa, da dnevna povprečna temperatura Save na merilni točki pod hidroelektrarno Brežice ne sme preseči 28 stopinj Celzija, elektrarna pa vode ne sme segreti za več kot tri stopinje glede na njeno naravno temperaturo.

V zadnjih tednih so v NEK kljub izjemni vročini uspešno obratovali s polno močjo, saj so uporabljali hladilne stolpe in vse razpoložljive hladilne sisteme. Toda zaradi nadaljnjega segrevanja Save in nizkega pretoka vode tudi ti ukrepi ne zadoščajo več.

Temperatura Save pred odvzemom vode za hlajenje je že dosegla približno 25 stopinj Celzija, skupna temperatura vode po vračanju v reko pa se nevarno približuje dovoljeni zgornji meji. Če se bodo vročinski val in sušne razmere nadaljevali, bodo v NEK prisiljeni moč reaktorja dodatno zmanjševati.

Prvič po več kot dveh desetletjih

Nazadnje je bila elektrarna zaradi podobnih hidroloških razmer omejena leta 2003, ko je zmanjšana proizvodnja trajala več kot 90 dni. Po tej izkušnji so v Krškem zgradili dodatne hladilne stolpe, ki so pomembno izboljšali hlajenje elektrarne in omogočali polno obratovanje tudi v vročih poletjih.

Letošnje razmere pa kažejo, da postajajo ekstremni vremenski pojavi vse pogostejši in intenzivnejši. Visoke temperature zraka, segreta reka Sava in nizki vodostaji skupaj ustvarjajo razmere, ki omejujejo delovanje tudi enega najzanesljivejših virov električne energije v državi.

Večja odvisnost od uvoza električne energije

Jedrska elektrarna Krško proizvede približno tretjino vse električne energije v Sloveniji, zato bo zmanjšanje njene proizvodnje povečalo potrebo po uvozu električne energije iz tujine.

V družbi Eles zagotavljajo, da trenutne razmere ne ogrožajo stabilnosti elektroenergetskega sistema. Sistemskega operaterja skrbi predvsem varno delovanje prenosnega omrežja in čezmejnih povezav, medtem ko zadostnost električne energije zagotavljajo proizvajalci in dobavitelji.

Eles poudarja, da razmere spremlja neprekinjeno. Če bi se razmere bistveno poslabšale ali bi bilo ogroženo varno obratovanje sistema, bodo o tem obvestili pristojno ministrstvo in predlagali ustrezne ukrepe.

Jedrska elektrarna Krško proizvede približno tretjino vse električne energije v Sloveniji, zato bo zmanjšanje njene proizvodnje povečalo potrebo po uvozu električne energije iz tujine.

Vlada preučuje izredne ukrepe

Po informacijah Financ v zadnjih dneh potekajo intenzivni pogovori med Ministrstvom za infrastrukturo in energijo ter Ministrstvom za okolje in prostor. Cilj je poiskati pravno rešitev, ki bi omogočila čim daljše obratovanje jedrske elektrarne.

Sedanja okoljska zakonodaja tega ne omogoča. Novi Zakon o varstvu okolja (ZVO-2) ne predvideva več posebnih izjem ali začasnih dovoljenj za preseganje okoljskih omejitev glede temperature Save.

Zato se kot ena od možnosti omenja uporaba Energetskega zakona (EZ-2), ki vladi omogoča razglasitev višje stopnje tveganja pri oskrbi z električno energijo. Takšen ukrep bi lahko prišel v poštev, če bi bile ogrožene zanesljivost oskrbe, stabilnost elektroenergetskega sistema ali varnost obratovanja omrežja. Za zdaj uradne odločitve o razglasitvi izrednih razmer ni.

Težave povečuje tudi nedelujoči TEŠ 6

Položaj dodatno otežuje dejstvo, da šesti blok Termoelektrarne Šoštanj že od aprila zaradi okvare ne obratuje. Po sedanjih napovedih naj bi poskusno obratovanje steklo šele sredi oktobra.

Obenem nizki pretoki rek zmanjšujejo proizvodnjo hidroelektrarn, ki predstavljajo drugi pomemben domači vir električne energije. Tako Slovenija izgublja proizvodnjo na več frontah hkrati, zaradi česar postaja odvisnost od uvoza še večja.

Opozorilo za prihodnost

Dogajanje v Krškem kaže, kako močno podnebne spremembe vplivajo tudi na energetsko infrastrukturo. Jedrske elektrarne sicer ostajajo med najbolj zanesljivimi in nizkoogljičnimi viri električne energije, vendar njihovo delovanje ni neodvisno od naravnih razmer.

Če bodo vročinski valovi in sušna obdobja postajali vse pogostejši, bo morala Slovenija poleg novih proizvodnih zmogljivosti razmišljati tudi o prilagoditvi energetske infrastrukture na spreminjajoče se podnebje. Trenutno oskrba z električno energijo sicer ni ogrožena, vendar zmanjšanje moči največje slovenske elektrarne predstavlja jasno opozorilo, kako hitro lahko izjemne vremenske razmere vplivajo na delovanje celotnega energetskega sistema.

Če bodo vročinski valovi in sušna obdobja postajali vse pogostejši, bo morala Slovenija poleg novih proizvodnih zmogljivosti razmišljati tudi o prilagoditvi energetske infrastrukture na spreminjajoče se podnebje.