Hud udarec za predlagatelje referenduma: Ustavno sodišče razveljavilo del Golobovega zakona

Ustavno sodišče je pred dnevi razveljavilo člen zakona o parlamentarni preiskavi, ki ga je sprejela bivša vlada Roberta Goloba. S tem je odpravilo varovalko, ki jo je predvidevala prejšnja zakonodaja, da bi pritožba na ustavno sodišče lahko zadržala parlamentarno preiskavo. Kot so poudarili sodniki, bi začasna preprečitev in odlog imenovanja preiskovalne komisije oziroma nadaljnjega poteka parlamentarne preiskave do odločitve ustavnega sodišča posegala v pristojnost DZ, da izvede parlamentarno preiskavo. Zadovoljstvo nad odločitvijo je na omrežju X izrazila tudi vodja poslanske skupine Resni.ca Katja Kokot.

Zahtevo vložil državni svet

Ustavno sodišče je o zakonu odločalo na zahtevo državnega sveta. Kot lahko beremo v ustavni odločbi, zakon o parlamentarni preiskavi v 1.a členu ureja naknadno ustavnosodno varstvo v obliki ustavnega spora o ustavnosti in zakonitosti akta, s katerim se odredi parlamentarna preiskava.

Med upravičenimi predlagatelji, ki lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi parlamentarne preiskave vložijo zahtevo za ustavnosodno varstvo, so med drugim:

• najmanj tretjina poslancev, ki niso vložili predloga oziroma zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave,
• Sodni svet,
• Državnotožilski svet,
• Banka Slovenije,
• Varuh človekovih pravic,
• samoupravne lokalne skupnosti.

Člen 1.a tega zakona med drugim še določa, da ustavno sodišče obravnava zahtevo absolutno prednostno in o njej odloči v 60 dneh, državni zbor pa do odločitve ustavnega sodišča ne more imenovati preiskovalne komisije.

Ni mogoče izključiti zlorab

A državni svet je v zahtevi oporekal, da odlog imenovanja parlamentarne preiskovalne komisije posega v ustavno varovano učinkovitost parlamentarne preiskave in da ne vsebuje varovalk proti zlorabam. Kot so ocenili svetniki, naj bi s tem posegala tudi v ustavno pristojnost državnega sveta, da zahteva odreditev parlamentarne preiskave.

Kot je v odločbi presodilo ustavno sodišče, upoštevaje politično razsežnost parlamentarne preiskave ni mogoče izključiti zahtev, ki jih bodo upravičeni predlagatelji vlagali kljub zavedanju, da s pravnega vidika nimajo možnosti za uspeh, ker jim bo v (politično) korist že sama sprožitev ustavnosodnega postopka. Sodniki predvidevajo, da bi bilo zaradi širokega kroga upravičenih predlagateljev v takem primeru mogoče pričakovati večje število zahtev, ki se nanašajo na kompleksna vprašanja, to pa lahko vpliva na čas njihovega reševanja.

DZ ima na voljo le en mandat

Pri presoji je treba izhajati tudi iz postopkovnega okvira parlamentarne preiskave, saj ta vpliva na čas, ki je dejansko na voljo za njeno učinkovito izvedbo in se izteče z iztekom mandatne dobe državnega zbora. Na drugi strani pa je možnost DZ, da samostojno in neposredno pridobiva informacije ter ugotavlja relevantno dejansko stanje v zadevah javnega pomena, predpogoj za varstvo parlamentarne avtonomije, je zapisalo ustavno sodišče.

Po stališču ustavnega sodišča začasna preprečitev in odlog imenovanja preiskovalne komisije oziroma nadaljnjega poteka parlamentarne preiskave do odločitve ustavnega sodišča posegata v pristojnost DZ, da izvede parlamentarno preiskavo. Postopek parlamentarne preiskave, vključno z vsemi pravnimi sredstvi za varstvo pravic posameznikov in drugih ustavnih vrednot, mora biti urejen tako, da parlamentarno preiskavo čim manj ovira ali zavlačuje, so med drugim poudarili ustavni sodniki.

Kokotova: državni zbor ni politična policija

Zato so razsodili, da je izpodbijani člen zakona v neskladju z ustavno zahtevo po učinkovitosti parlamentarne preiskave, in ga razveljavilo. To pomeni, da lahko DZ preiskovalno komisijo imenuje kljub morebiti vloženi zahtevi za ustavnosodno varstvo.

Ključne člene odločitve ustavnega sodišča je na omrežju X delila tudi vodja poslanske skupine Resni.ca Katja Kokot in pripisala, da je ustavno sodišče razsodilo ravno nasprotno od tistega, kar želi javnosti prodati tisti, ki se podpisujejo proti »politični policiji«. »Državni zbor ni 'politična policija' in parlamentarna preiskava nosilcev javnih funkcij je njena legitimna pravica. Na kratko, pritožba ne zadrži izvršitve. Tudi če referendum pade, bodo parlamentarne preiskave izvedene brez zadržanja ali zavlačevanja,« je še poudarila.

📌Ustavno sodišče je 10.9.2026 razveljavilo člen Zakona o parlamentarni preiskavi,ki ga je sprejela Golobova vlada.
📌Varovalke,da lahko pritožba na Ustavno sodišče zavleče ali zadrži parlamentarno preiskavo,tako ni več.
📌Ker je tudi Ustavno sodišče pritrdilo mnenju,da je to… pic.twitter.com/XAYBnBezND

— Katja Kokot (@KokotKatja) September 19, 2026