Ustavno sodišče še drugič zavrnilo zadržanje sprememb zakona o lokalnih volitvah

Državljani držav zunaj Evropske unije s stalnim prebivališčem v Sloveniji na lokalnih volitvah ne bodo več mogli glasovati - Ustavno sodišče je namreč še drugič zavrnilo predlog za začasno zadržanje sprememb zakona o lokalnih volitvah, tokrat na pobudo norveškega državljana Christiana Moeja. Odločitev prihaja le dva dni po posvetovalnem referendumu, na katerem je večina volivcev prav tako podprla omejitev volilne pravice. Med 27 članicami Evropske unije državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah glasovanja sicer ne omogoča kar 15 držav.

Norveški državljan Christian Moe, ki v Sloveniji živi že več kot dve desetletji, je ob podpori Pravne mreže za varstvo demokracije vložil pobudo za oceno ustavnosti zakonskih sprememb. Kot dolgoletni prebivalec Ljubljane se je v preteklosti udeležil petih lokalnih volitev, po novi zakonodaji pa te pravice nima več. Ustavni sodniki so njegov predlog za začasno zadržanje zakona zavrnili s petimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovali Neža Kogovšek Šalamon in Barbara Kresal, ki sta nasprotovali že septembrski odločitvi, ko je sodišče zavrnilo podoben predlog skupine opozicijskih poslancev. Sodišče je ugotovilo, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za začasno zadržanje, ki ga je mogoče odrediti ob nevarnosti težko popravljivih škodljivih posledic. O sami ustavnosti zakonskih sprememb pa še ni odločilo.

Volilna pravica je veljala od leta 2002

Slovenija je tujcem s stalnim prebivališčem pravico do glasovanja na lokalnih volitvah priznala leta 2002. Takrat je državni zbor sprejel spremembo zakona, ki je sodelovanje pri izbiri občinskih predstavnikov omogočila tudi prebivalcem brez slovenskega državljanstva. Junija letos je državni zbor na predlog poslanskih skupin SDS, NSi in Resnica ureditev spremenil. Državljani držav zunaj Evropske unije so s tem izgubili aktivno volilno pravico na lokalnih volitvah, medtem ko državljani drugih članic EU to pravico ohranjajo. Sprememba velja od 2. septembra in se uporablja že za lokalne volitve 15. novembra. V Pravni mreži za varstvo demokracije menijo, da takšen poseg krši načelo pravne države, varstvo zaupanja v pravo in pravico do osebnega dostojanstva. S ponovno pobudo so želeli doseči predvsem presojo posledic, ki jih ima odvzem že pridobljene volilne pravice za konkretne posameznike. Vlada je medtem 7. oktobra sprejela svoje mnenje o Moejevi pobudi in ocenila, da ustavna presoja izpodbijanega prvega člena zakona ni utemeljena.

Na referendumu večina za omejitev

O vprašanju volilne pravice državljanov tretjih držav so volivci odločali še na nedeljskem posvetovalnem referendumu. Po delnih neuradnih rezultatih Državne volilne komisije je omejitev podprlo 55,29 odstotka volivcev, proti pa jih je glasovalo 44,71 odstotka. Ker je bil referendum posvetovalne narave, njegov izid nima neposrednega pravnega učinka. Zakon je namreč začel veljati že pred referendumom. Za zdaj tako ostaja v veljavi ureditev, po kateri državljani tretjih držav, četudi imajo v Sloveniji stalno prebivališče, na novembrskih lokalnih volitvah ne bodo mogli glasovati. Morebitna nadaljnja vsebinska presoja ustavnosti zakona ostaja odprta.

Ustava odločitev o volilni pravici tujcev prepušča zakonodajalcu

Predlagatelji - novelo zakona o lokalnih volitvah so predlagale poslanske skupine SDS, NSi in Resnica - so se pri spremembi sklicevali na 43. člen ustave, ki volilno pravico zagotavlja polnoletnim slovenskim državljanom, glede tujcev pa določa, da lahko zakon opredeli primere in pogoje, pod katerimi imajo volilno pravico. Ustava torej zakonodajalcu omogoča, da tujcem prizna volilno pravico, vendar tega sama ne zahteva. V SDS so ob sprejetju zakona poudarili, da državljani drugih članic Evropske unije volilno pravico na lokalnih volitvah ohranjajo v skladu s pravili EU. Med razlogi za spremembo so izpostavili še problematiko fiktivnih prijav prebivališča.