Zakaj bi se trudili z zbiranjem podpisov, ko pa imajo ustavno sodišče?

Pobudniki zakonodajnega referenduma o ukinitvi volilne pravice državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah so očitno spoznali, da jim v predpisanem roku ne bo uspelo zbrati potrebnih 40.000 overjenih podpisov pod pobudo za naknadni zakonodajni referendum. Pomenljivo pa je, da so napovedali ustavnopravno pot. Očitno namreč računajo na izrazito levo večino na ustavnem sodišču. Najbrž povsem upravičeno.

Prikladen izgovor

Več nevladnih organizacij je včeraj za izgovor umika zakonodajnega referenduma uporabilo dejstvo, da so koalicijske poslanske skupine skupaj z Resnico julija vložile predlog za razpis posvetovalnega referenduma o istem vprašanju. Kot so zapisali, je takšen položaj nenavaden, saj bi se z nadaljevanjem postopka znašli pred dvema referendumoma o skoraj enakem vprašanju, pri čemer da bi se »razprava o odvzemu že pridobljene volilne pravice spremenila v politično obračunavanje o tem, ali je tujcev v Sloveniji preveč in podobno«.

Jasno je sicer, da so s predlogom zakonodajnega referenduma v takšno ravnanje privolili sami. Nazadnje pa so umaknili predlog, ki bi imel s stališča pravnih posledic bistveno večji učinek kot posvetovalni referendum. Če bi bil zakon na zakonodajnem referendumu zavrnjen, namreč ne bi bil uveljavljen.

A očitno so spoznali, da referenduma preprosto ne morejo dobiti. Bistveno bolj prikladno za zaustavitev veljavnosti zakonodaje je postalo ustavno sodišče. Kot so zapisali, umik pobude namreč ne pomeni, da zakonu ne nasprotujejo več, temveč da bodo njegovo spornost naslovili po ustavnopravni poti.

Ustava dopušča takšen zakon

Nevladnikom iz vrst organizacij Kulturno društvo Gmajna, Albansko kulturno društvo AKD Liria, Kulturni center Danilo Kiš, Bošnjaška kulturna zveza Slovenije, Zveza albanskih društev v Sloveniji, Zveza zvez kulturnih društev narodnih skupnosti konstitutivnih narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji in Infokolpa se v nasprotovanju zakonodaji pridružujejo tudi stranke leve opozicije.

Zakonodajo, s katero je parlament omejil sodelovanje državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, je državni zbor sprejel sredi junija. Sodeč po ustavnem določilu, da lahko zakon določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci, ustavno ne bi smel biti sporen. Aktualna vlada je zakonodajo zgolj prilagodila oceni, da stalno prebivanje ne bi smelo samodejno pomeniti tudi pravice do političnega odločanja. Legitimno je namreč razlikovati med pravicami, ki posamezniku pripadajo na podlagi zakonitega prebivanja, in tistimi, ki so povezane z državljanstvom.

Zato bodo nevladniki očitno skušali v kontekst ustavnosodne presoje dodati še druge elemente, ki po njihovem mnenju predstavljajo »ksenofobno politiko do priseljencev«. Takšen naj bi bile denimo spremembe zakona o tujcih, ki da otežujejo dostop do tečajev slovenščine in zaostrujejo pogoje za združitev družine. Gre sicer le za soudeležbo pri plačilu jezikovnih tečajev, s čimer koalicijski predlagatelji skušajo doseči hitrejšo in učinkovitejšo jezikovno integracijo tujcev v slovensko družbo.