Bled v središču mednarodne politike: Kaj o prioritetah slovenske diplomacije pove seznam gostov BSF?
Bled na tradicionalnem Blejskem strateškem forumu (BSF) znova gosti visoke svetovne in regionalne voditelje, diplomate, gospodarstvenike in druge strokovnjake. Forum ponuja platformo za soočanje različnih vizij prihodnosti, od varnostnih do gospodarskih ciljev Stare celine. A poleg uradnih tematskih panelov pozornost vselej privlači tudi tisto, kar se bere med vrsticami: seznam povabljenih, sestava delegacij in težišče osrednjih razprav. Letošnje dogajanje v tem pogledu nakazuje večji poudarek Srednji Evropi in regionalnemu sodelovanju, ne da bi bila s tem nujno potisnjena v ozadje tradicionalna slovenska usmeritev na Zahodni Balkan.
Štirje premierji, dva predsednika
Glavni poudarki letošnjih razprav BSF bodo namenjeni prihodnosti Evropske unije, tako z vidika konkurenčnosti in varnosti kot tudi procesa širitve. Kot pojasnjuje generalni sekretar foruma Peter Grk, se nadejajo, da bodo našli vsaj del odgovorov, kako ta proces čim prej končati. Forum se sicer osredotoča tudi na vprašanja, ki so ključna za Slovenijo in njeno soseščino.
V Slovenijo so že prispeli nekateri udeleženci foruma. Med njimi bosta letos dva predsednika držav, štirje premierji in sedem zunanjih ministrov, poleg teh pa tudi več gospodarstvenikov. Niso bili pa letos na forum vabljeni nekateri najvišji predstavniki EU. Med komisarji, ki bodo sodelovali v razpravah, pa je Marta Kos, ki je pristojna za širitev.
Dogajanje se bo sicer začelo danes sredi dneva. Najprej bosta zbrane nagovorila premier Janez Janša in zunanji minister Tone Kajzer, v nadaljevanju pa bodo v predsedniškem panelu stališča o prihodnosti EU soočili Janša, madžarski premier Peter Magyar, predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković in češki premier Andrej Babiš. V poznejšem predsedniškem panelu bosta svoje poglede na to temo predstavila še predsednica republike Nataša Pirc Musar in njen slovaški kolega Peter Pelegrini.
Najvišja predstavnica ZDA doslej
Večerno dogajanje bo namenjeno tudi odnosom med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko. Udeležence bo preko videopovezave nagovorila predstavnica venezuelske opozicije Maria Corina Machado.
Torkov program bo v okviru razprave o varnosti med drugim zaznamoval pogovor z nekdanjim generalnim sekretarjem Nata Lordom Robertsonom in podpredsednico za politično zadeve na State Departmentu Allison Hooker. Namestnica ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia je najvišja predstavnica ZDA na forumu doslej. Prav tako bodo jutrišnje razprave namenjene turizmu, natančneje usmerjanju razvoja v uspešnih turističnih krajih.
Od Balkana do Srednje Evrope
Letošnji Blejski strateški forum sicer nakazuje opazen premik v poudarkih slovenske zunanje politike. Čeprav generalni sekretar foruma poudarja, da ostajajo osrednji poudarki namenjeni prihodnosti Evropske unije, njeni konkurenčnosti, varnosti ter zaključevanju procesa širitve, sestava visoke diplomatske in politične udeležbe kaže na večji pomen, ki ga aktualna slovenska politika pripisuje Srednji Evropi.
V primerjavi s prejšnjimi leti, ko je BSF v prvo vrsto postavljal geopolitično povezovanje in integracijo Zahodnega Balkana v EU, o tem premiku priča tudi letošnji seznam ključnih gostov, pri čemer imajo pomembno vlogo tudi države, ki sestavljajo Višegrajsko skupino. Pri tem je najbolj zgovorna struktura osrednjega predsedniškega panela s štirimi premierji, pa tudi pogovor slovenske predsednice in slovaškega predsednika. Tudi struktura ostalih dogodkov kaže na poudarek varnosti, nacionalnemu interesu, konkurenčnosti EU in transatlantskemu sodelovanju.
5 komentarjev
Ljubljana
Veliko pove kdo je vabljen.
Ocitno pa so se eni sami povabili, nek agent kominterne in tovarsica ki zna bovlat...
Peter Klepec
Interes Slovenije je, da se vsede na main Stream vlak v EUju. Ali je to nemško-francoski ali nemsko-skandinavski je vseeno.
Važno je, da SLO politika ne razglaša svoje “suverenosti”, ker to je v kontekstu soliranje in odstopanje od skupne EU politike.
Še pred dvajsetimi leti skupna politika se ni bila tako pomembna. Imeli smo ameriški Svit, kitajski in ruski trg.
Danes smo pa na udaru vseh treh, katerih cilj je razbitje EUja na komponente s katerimi je lažje izigrati enega proti drugemu.
Ravno proti temu je treba združiti vse sile. Čas je za Zvezne Države Evrope. Če mali akterji tega ne bodo uveljavili, bodo to naredili veliki brez njih.
Primer Islandije in Velike Britanije je zelo evidenten, čeprav ljudje na cesti tega ne vidijo. Obe državi sta tesno povezani z EU, nimata pa nobene besede, ker nista clanici. Zaradi tega sta odrinjeni v periferijo.
Peter Klepec
Visegrad in vse to brezplodno klobasanje okoli lokalne politike, celo zunanje ovira pri cilju.
Slovenija ima problem, da ji investitorji ne zaupajo. Investicij rabijo desetletja, da se obrnejo, v Sloveniji se pa redno dogaja, da se zakonodaja v polletnem ritmu drasticno spreminja. Potem se niti ene cevapdzinice ne da resno skalkulirat.
Ko bo nekdo pripeljal v Slovenijo novo tovarno čipov ali primerljivo, bom verjel, da se motim.
Igor Ferluga
Akcent na srednji Evropi in njeni komunikaciji in zbliževanju, ki je manjkal pod Golobovo vlado, je čisto OK. Čeprav ta zanesljivo vkljucuje še Poljsko in Baltik. In tudi dele nemško govorecega sveta, minimalno še Avstrijo. In zakaj ne, celo romanski svet s Sev. Italijo.
Balkan je dvorezna zadeva in čuden zos, za katerega ne veš točno, ali se mu je bolje posvečat ali ne in kako. Kako češ se recimo najti z ljudmi, ki obožujejo in častijo ocitne množične vojne zlocince kot je bil Ratko Mladič.
Sumarno pa upam, da ima zunanja politika pod to vlado namen biti konstruktivni člen EU in NATA in se ne bo redno hvalila z blokiranji in nagajanji Bruslju, temveč s pozitivnim prispevkom k dobrim skupnim odločitvam.
Peter Klepec
Prostovoljno gasilsko društvo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.