Prvi referendum – prva bitka
Zmerno desna, ekonomsko-liberalna vlada se je po imenovanju hitro lotila dela in popravljanja zavožene situacije, v katero so Slovenijo pahnili ekstremni levičarji pod vodstvom Roberta Goloba. Na hitro so sprejeli zakon, ki popravlja zakonsko sliko Slovenije zato, da bi omogočili gospodarstvu, da lažje zadiha. Leva ekstremna opozicija, ki tokrat v vladi nima nobene od svojih strank, s katerimi bi lahko blokirala te sredinske vlade, se je zatekla k zadnji možnosti, referendumu. Kot po pričakovanju je parlamentarna večina ta referendum preprečila, ker gre v zakonu za finančno stabilnost. Odločitev, ki jo je Ustavno sodišče nato razveljavilo, ker je zakon mešanica finančne in nefinančne materije.
Najprej je treba povedati, da je taka reakcija levih ekstremistov izraz njihove šibkosti. Prvič v Slovenski zgodovini ima Slovenija vlado, v kateri ni niti ene ekstremno leve stranke. Poziv na referendum je zato izkaz nemoči levih ekstremistov, ki jim je referendum ostal edino orožje za preprečitev pohoda ekonomske normalnosti.
Prvič v Slovenski zgodovini ima Slovenija vlado, v kateri ni niti ene ekstremno leve stranke.
Trenutna sestava ustavnega sodišča se jasno nagiba na ekstremno levo stran, kar kažejo številne izjeme in odstopanja od predhodnih sodb, ki so jih v svojem mandatu sprejeli in gredo mimo bistva in ideje, ki naj bi poganjala ekonomsko-liberalno demokratično ureditev slovenske družbe. Pa vseeno imam za to odločitev ustavnega sodišča tokrat določeno stopnjo razumevanja.
Bistvena je strategija
Če bi ustavno sodišče potrdilo interventni zakon, bi vsaka vlada lahko k vsakemu zakonu pripela nekaj finančno vitalnega in s tem onemogočila ljudsko voljo. Vsak poraz na referendumu boli, ampak tako obnašanje koalicije daje občutek, da se koalicija boji poraza in volje ljudi in da nima samozavesti, da bi si upala iti na referendum. To pa ni dobra popotnica za pristop k referendumu, saj se vladne stranke obnašajo kot da je referendum že izgubljen.
Vsak dober strateg bi povedal, da je preferenčno to, da se spopadu, če je le možno, izogneš, saj spopadi izčrpavajo vire in čas, izid bitke je pa pogosto negotov. Vsak strateg bo povedal tudi, da če je spopad neobhoden, je bolje v tak spopad iti na vso moč in prepričanjem o zmagi.
Glede na bogato omrežje levih ekstremistov, ki jim ni težko zbrati 40.000 podpisov, in ekstremno levo orientiranost ustavnih sodnikov, je pričakovati, da bo Slovenija v času desne vlade imela mnogo referendumov. Vlada tega ne bo mogla preprečiti. Vendar pa na drugi strani tudi levi ekstremisti ne bodo mogli razpisati pretiranega števila referendumov. Ljudje se bodo referendumov naveličali, še posebej, če se bo jih izvajalo posamezno in ne v paketih.
Toda referendum ni grožnja zgolj za vlado. Referendum je tudi grožnja za predlagatelje. Vsak, ki referendum izgubi, s tem izgubi tudi določen del svoje politične legitimnosti, saj njegovo politično udejstvovanje ni bilo prepoznano kot nekaj, kar bi ljudje sprejeli. Zato razpis referenduma o tako pomembnem zakonu ni nedolžno celo za leve ekstremiste. Če bodo referendum izgubili, bo to za njih velik poraz. V prvem letu vlade je to povsem možno, ker imajo ljudje še spomin na bivšo katastrofo.
Vsak, ki referendum izgubi, s tem izgubi tudi določen del svoje politične legitimnosti.
Čeprav se ponavljam že kot počena plošča, bom vseeno opozoril vlado in volivce ekonomsko-liberalne opcije, kako zelo pomembno je oblikovanje bojišča preden se spustiš v bitko. Ta referendum bo eden od najlepših primerov.
Boj proti lažem
Levi ekstremisti so že začeli kampanjo, da gre pri tem referendumu za zmanjševanje davkov bogatim in privatizacijo zdravstva. Vse to je možno izključno zato, ker delavci na TRR prejemajo neto plače in ne vidijo svojih totalnih (bruto) plač, kot je to na primer v Švici, kjer delavci sami plačujemo davek od svoje plače in to ni avtomatski strošek delodajalca. V Sloveniji bodo vladne razlage o tem, kako bodo ljudje zaradi znižanih davkov imeli več denarja v žepu, naletele na gluha ušesa. Ljudje ne bodo verjeli vladi.
Zgodovinske izkušnje so take, da so vlade vedno samo jemale in če posamezniku ni treba odvesti davka od bruto plače, preprosto tega stroška ne vidi. Delavci bi nazorno razumeli, da leve vlade jemljejo več kot desne zgolj, če bi na bančni račun prejeli bruto plačo.
Poglejmo, kaj bi se zgodilo s takim referendumom v Švici. Levičarji s civilno iniciativo in sindikati bi sklicali referendum in govorili o zniževanju davkov za bogate in privatizaciji zdravstva. Ampak večinska populacija bi razumela, da gre izključno za ideološko nabijanje, ker delavci prejemajo v Švici na bančni račun bruto plačo in morajo sami plačevati davke. Tako razumejo, da ko jim nekdo z zakonom zniža davek, bodo od bruta plačali manj odstotkov in jim bo ostalo več v denarnici. Tak referendum bi leva stran v Švici izgubila z vsaj 40 odstotnimi točkami razlike; verjetno bi bila razlika več kot 70 % proti 30 %, torej bi bil referendum zavrnjen ustavno večino.
Organizacije, ki bi ga predlagale, bi se povsem osramotile in s tem izgubile politični kapital. In še enkrat; vse to je v Švici možno samo zato, ker povprečen Švicar deluje kot samostojni podjetnik, ki mora v celoti skrbeti za svoje osebne finance, vključno s plačevanjem davkov državi. Zato je imun na levičarsko demagogijo o skupnem dobrem, javnih financah in zlobnem prostem trgu.
Naj ljudje čutijo
Zato moje tečnarjenje z brutom na račun delavcev ni iz trte zvito, ampak sloni na realnih izkušnjah tega, kako lahko z nekimi navidezno majhnimi spremembami dosežemo izjemno veliko, saj spremenimo perspektivo, s katere gleda na sistem povprečen volivec (delavec).
Trenutna perspektiva povprečnega Slovenca na prihajajoči referendum pa ni dobra za liberalno-ekonomske stranke, ampak favorizira socialiste. Strah in zla slutnja pred izgubo referenduma, ki ga imajo ekonomsko-liberalne stranke, je torej upravičena in logična. Vprašanje pa je, koliko časa bodo stranke NSi, Demokrati in SDS še pripravljene živeti v tem strahu, preden jim bo končno 'potegnilo', kako se pravilno lotiti preobrazbe sistema (priprava bojišča), da jim ne bodo treba živeti v neprestanem strahu pred referendumi, ampak bodo sistem obrnili tako, da bo moralo biti strah leve ekstremiste. Tako bi levim referendumom navkljub uspeli Slovenijo poslati na pot svobode posameznika in blaginje.
Če tej vladi to ne uspe, bo čez štiri leta povprečen volivec že zdavnaj pozabil na vso levičarsko nagajanje. Ostal bo samo občutek slabe desne vlade, ki ni bila sposobna urediti države kljub temu, da je imela v rokah škarje in platno. Kakšen bo pa izid volitev v tem primeru, pa prepuščam domišljiji bralca.
Zato še enkrat – pritisnite na svoje stranke – Demokrate, NSi in SDS, naj že končno zagotovijo izplačevanje bruta na bančne račune delavcev in tako spremenijo trenutno socialistično perspektivo povprečnega volivca v Švicarsko perspektivo. Mogoče se boste morali še vedno ukvarjati z levičarskimi neumnostmi, ampak vas ob tem vsaj več ne bo več strah reakcije povprečnega volivca.
Naj že končno zagotovijo izplačevanje bruta na bančne račune delavcev in tako spremenijo trenutno socialistično perspektivo povprečnega volivca v Švicarsko perspektivo.
8 komentarjev
Janez Kranjski
Čim več takih člankov (o Švici), da se bodo Slovenci manj spraševali in jezili, zakaj Slovenija ni Švica, čeprav ima boljše ozemlje kot Švica, ker ima dostop do morja, ampak se bodo začeli spraševati, zakaj je Švica Švica in ne še ena evropska polomija z zdavnaj (raz) prodano srebrnino svoje dediščine, predvsem pa se bodo začeli spraševati v koga Švica veruje, to je namreč tisto, kar dela razliko med narodi in najmočneje določa človekovo vedenje in ravnaje.
Andrej Muren
Problem uspešnosti neke vlade ni v tem, da bo sedanji sistem neto plač zamenjala s sistemom izplačevanja bruto plač - čeprav je slednji boljši. V osnovi gre za razliko med Švicarji, ki so politično najbolj zrela nacija v Evropi in Slovenci, ki so politično najmanj zrela nacija v istem okolju.
Referendum je pri nas zakonsko narobe urejen. Namreč z najavo referenduma se že lahko blokira njegovo veljavnost. To je neumnost, zakon bi moral začeti veljati po objavi v uradnem listu, referendum pa bi kasneje lahko preprečil njegovo veljavnost. Tako se teoretično da blokirati sleherni zakon oziroma zamakniti njegovo veljavnost za vsaj pol leta. Pri tem lahko nastane velika gospodarska škoda - spomnimo se zloglasnega referenduma o vodah, kjer so levaki z lažmi zakon uspeli podreti.
Peter Klepec
Re:… Naj že končno zagotovijo izplačevanje bruta na bančne račune delavcev …
To je utopija. Svicarje so na to navadili v stoletjih, vi bi pa cez noc.
Dalo bi se tudi drugace. Danes Slovenci na dohodnino ne morejo skoraj nic vplivat, zato ta nikogar ne zanima. Pri Nemcih pa raznorazni “odpisi” bistveno vplivajo na to koliko bo kdo na koncu leta plačal dohodnine. Razlike si lahko velike. Vsi Nemci zato morajo delat davčne napovedi. Ker je ogromno predpisov obstajajo racunalniki programi, ki pomagajo pri izpolnjevanju obrazcev. Zato v Nemciji neto placa ni noben podatek, ampak je vedno bruto relevanten, se bolj kot to pa letni bruto dohodek. Neto si mora vsak sam izracunat, ceprav zaposlenim trgajo vsaj mesec za akontacije dohodnine in seveda prispevke za zavarovanja.
Ali drugace: ne izumljat tople vode.
marko272
Za začetek bi morali ukiniti prispevke delodajalca in jih pokazati kot realni bruto na plačilnih listih.
Bernardkap3
Samo opomba: v javni upravi dobivamo zadnje leto izpis plače tudi s plačilom davkov in prispevkov s strani delodajalca, ne samo delojemalca.
Freising
Ne, avtor ne govori o izpusih, ampak o izplačevanju bruto plač. Izpise dobivamo vsi, ampkak jih ne beremo in četudi jih morda beremo, jih niti ne poskušamo razumeti.
Freising
Zelo dobra poanta! Ampak, a je slovensko ljudstvo zrelo sâmo plačevati davke in prispevke? Poglejmo samo samostojne podjetnike, ki že zdaj delajo po tem principu - plačujejo najnižje prispevke, ker svoje dejanske prihodke pač tako prikazujejo, uveljavljajo stroške, in se grejo sive ekonomije. Ampak kaj bi v nezreli ekonomiji to pomenilo za sivo in črno ekonomijo in javne blagajne: zdravstvo, šolsko, znanost, pokojnine? Če bi zdajle vprašal povprečnega državljana, če je za izplačevanje bruto plače, bo seveda takoj za, vsi komaj čakajo. Ampak kaj bo večina naredila s tem denarjem - zapravila ga bo. Šele v dolgem procesu se bo oblikovalo zavedanje, da mora za socialno, pokojninsko in zdravstveno varnost poskrbeti vsak sam. In ker običajno teh stvari ne potrebujemo, dokler smo mladi, bo spoznanje, da bi morali za to skrbeti in plačevati, dokler smo zdravi in mladi in produktivni, bodo do tega trenutka ti sistemi že propadli ali postali vsaj resno načeti, družba pa bo postala ekstremno razslojena. To je zato tipična neoliberalna agenda, ki peščico, ki bi s tem pridobila denar, moč, bogastvo in oblast neznansko mika.
Ljubljana
Ljudem je treba povedat kaj zakon ureja.
Potem se bodo.odlocili.
Test neke poprecne pameti..
Vlada pa naj reze ODHODKE PRORACUNA.
BREZ MILOSTI !!
TO LAHKO DELA BREZ USTAVNEGA...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.