Poslanci potrdili nedopustnost referenduma, sindikati po oceno na ustavno sodišče

Državni zbor je potrdil nedopustnost razpisa referenduma o interventnem zakonu – sklep je podprlo 48 poslancev, proti jih je bilo 35. V skladu z ustavo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah, interventni zakon pa ureja vprašanja davkov ali obveznih dajatev v več kot polovici členov. »Če tega sklepa ne sprejmemo, kršimo ustavo,« je dejal Janez Cigler Kralj (NSi). Sindikati se bodo po sprejetju sklepa po napovedih obrnili na ustavno sodišče.

Predstavniki sindikatov so 18. maja v DZ vložili podpise v podporo razpisu referenduma – v nekaj dneh so zbrali 47.223 podpisov. DZ bi po vložitvi podpisov moral odločiti o začetku 35-dnevnega roka za zbiranje 40.000 overjenih podpisov podpore za razpis referenduma. Vendar pa so predlagatelji interventnega zakona predlagali sprejem sklepa, da referendum o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ni dopusten. Po njihovih besedah se namreč z njim pretežno ureja davke in druge obvezne dajatve ter odpravlja protiustavnosti, ki jih je ugotovilo ustavno sodišče. Po ustavi zakonodajnega referenduma ni mogoče razpisati na zakone o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah. Mnenja o tem, ali bi bil referendum dopusten, so sicer deljena.

Poslanci potrdili nedopustnost razpisa referenduma o interventnem zakonu!
Koalicija z Resnico deluje, kot urbano naoljen stroj! pic.twitter.com/AtveWhP7IA

— Spletni portal e-maribor.si 🇸🇮 (@Embportal) May 27, 2026

Po ustavi zakonodajnega referenduma ni mogoče razpisati na zakone o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah.

»V reprezentativnih sindikalnih centralah, članicah ekonomsko-socialnega sveta, med katerimi je seveda tudi ZSSS, z ogorčenjem sprejemamo odločitev Državnega zbora Republike Slovenije, s katero je odločil o nedopustnosti naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije,« so sporočili. Po njihovem prepričanju zakon vsebuje številne vsebine, o katerih bi državljanke in državljani morali imeti pravico odločati neposredno, na referendumu, omnibus tehnika pa je bila zlorabljena za to, da se jim ta pravica odvzame. »Sprašujemo se, kaj bi lahko bilo bolj primerno in pomembno za neposredno odločanje ljudstva, kot je to zakon, ki nakazuje nadaljnjo smer upravljanja države in ki, po lastnih besedah zagovornikov zakona, zadeva vsakogar. Sindikalne centrale se zato ne strinjamo z odločitvijo državnega zbora o nedopustnosti referenduma, zato bomo zahtevale njegovo presojo pred ustavnim sodiščem,« so zatrdili.

Poslanka Katja Kokot je pojasnila, da bodo podprli sklep o nedopustnosti referenduma in ob tem spomnila, da je državni zbor julija 2022 sprejel sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o nalezljivih boleznih. Če smo pred prihodom vlade Roberta Goloba gledali neustavne odloke, s katerimi nam je vladala Janševa vlada, so s tem zakonom vsi odloki postali zakoniti. Če smo se lahko prej pritožili vsaj na ustavno sodišče, se po tem zakonu nismo mogli več pritožiti nikamor,« je dejala.

Na ta sklep so bile vložene tri zahteve za ocene ustavnosti in vse tri zahteve je ustavno sodišče zavrglo za podlagi 24. b člena zakona o ustavnem sodišču. »Pričakujem enako ravnanje, enaki vatli za vse,« je dejala glede napovedi, da se bodo tudi zoper današnji sklep obrnili na ustavno sodišče. Spomnila je še, da referenduma prav tako ni bilo mogoče razpisati na t. i. zakon proti škodljivim ukrepom oblasti, ki je posegal v kar 11 zakonov. »Prava se ne da interpretirati po političnem navdihu,« je opozorila.

»Gre za grobo zlorabo ustave,« pa je pa sprejemu sklepa opozorila Meira Hot (SD). Pritrdila je, da večina določb posega na davčno področje, vendar pa prepoved referenduma o davkih obstaja zato, da z referendumom ne bi mogli državi preprečiti pobiranja nujnih dajatev. »Z zakonom se problem izjemno slabega stanja javnih financ le še poglablja, je ocenila.

Nataša Sukić (Levica) je ponovno poudarila, da bo zakon razbremenil le najbogatejše.

Tereza Novak (Svoboda) je spomnila na izračune fiskalnega sveta, da se bo z uveljavitvijo interventnega zakona povečal proračunski primanjkljaj skoraj za milijardo evrov.

Slovenija potrebuje razvojni zakon. Čim prej.

Prinaša prve konkretne premike od jemanja ljudem k dajanju ljudem. Nagrajuje delo in skrbi za najšibkejše. Nikomur pa nič ne jemlje.

To je prvi korak v razvojnem procesu. Za pravično družbo, močno socialno državo in učinkovite… pic.twitter.com/UYvWGmltT5

— NSi (@NovaSlovenija) May 27, 2026

»Slovenija potrebuje razvojni zakon. Čim prej. Prinaša prve konkretne premike od jemanja ljudem k dajanju ljudem. Nagrajuje delo in skrbi za najšibkejše. Nikomur pa nič ne jemlje,« je poudaril Janez Cigler Kralj (NSi), da zakon vsebuje tudi pomembne ukrepe za razvoj države, gospodarstva in konkurenčnosti Slovenije, je izpostavil še Tadej Ostrc (Demokrati). »Govori o razbremenitvah, o večji motivaciji za delo, o privabljanju razvojnih kadrov in o tem, da država končno začne ustvarjati pogoje za razvoj, ne pa samo za nove obremenitve,« je pojasnil.

.@Rado_Gladek: Ne gre za politično všečnost. Gre za spoštovanje Ustave Republike Slovenije. 📖🇸🇮

❗️Ustava jasno določa: o zakonih, ki urejajo davke in druge obvezne dajatve, referenduma ni dopustno razpisati.

👉 Demokracija pomeni tudi spoštovanje pravil. pic.twitter.com/dmryxQD8W5

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) May 27, 2026

»Ne gre za politično všečnost. Gre za spoštovanje Ustave Republike Slovenije. Ustava jasno določa: o zakonih, ki urejajo davke in druge obvezne dajatve, referenduma ni dopustno razpisati. Demokracija pomeni tudi spoštovanje pravil,« je izpostavil Rado Gladek (SDS). 

Opozicija govori o 'zakonu za bogate' in 'razgradnji socialne države', a po poslančevih besedah so dejstva drugačna. »Ta zakon se v ničemer ne dotika socialnih prejemkov ljudi,« je poudaril in spomnil, da ni bilo protestov in ni bilo govora o razkroju socialne države, ko so se sprejemali proračuni z milijardnimi primanjkljaji. »Danes pa je problem zakon, ki ljudem in gospodarstvu vsaj nekoliko zmanjšuje davčni primež in zaposlenim pušča več njihovega zasluženega denarja. Najbolj nenavadno pa je, da proti razbremenitvi zaposlenih nastopajo prav nekateri sindikati, ki bi morali podpreti vsak ukrep, ki ljudem prinese višje neto plače in večjo kupno moč,« je dejal Gladek. Poudaril je, da je to zakon za pridne in delavne ljudi. Za tiste, ki vsako jutro vstanejo in gredo v službo. Prinaša nižji DDV za osnovna živila in energente, razbremenitev za espeje, kmete in upokojence, možnost polne pokojnine ob delu ter nižje obdavčitve najemnin za mlade. »To niso ukrepi za bogate. To so ukrepi za ljudi, ki delajo, ustvarjajo in držijo Slovenijo pokonci,« je zatrdil.

To niso ukrepi za bogate. To so ukrepi za ljudi, ki delajo, ustvarjajo in držijo Slovenijo pokonci.