Ljubljana blokirala imenovanje: Bi Fajonova lahko krotila vojaške hunte in džihadiste?

Postopek imenovanja nekdanje slovenske zunanje ministrice Tanje Fajon za posebno predstavnico Evropske unije za regijo Sahel se je zapletel. Točka o njenem imenovanju je bila umaknjena z dnevnega reda odbora stalnih predstavnikov držav članic (Coreper), ki naj bi o tem odločal v sredo. Po razpoložljivih neuradnih informacijah je postopek zaustavila prav Slovenija. Aktualno zunanje ministrstvo namreč pri kandidaturi ni sodelovalo, Fajonova naj bi jo vložila v času, ko je opravljala tekoče posle zunanje ministrice.

Regija Sahel sodi med najnevarnejša območja na svetu. Pas nestabilnosti, ki sega čez Burkina Faso, Mali, Niger, Čad in Mavretanijo, zaznamujejo ponavljajoči se vojaški udari, džihadistično nasilje, širjenje puščave, lakota in obsežni migracijski tokovi proti Evropi. Konflikti se stopnjujejo od leta 2012, po podatkih Global R2P (Responsibility to protect) pa so samo v letu 2025 zabeležili kar 3.737 varnostnih incidentov z več kot 9.000 žrtvami.

Sahel. The most problematic region in Africa. Potential and actual source of tens of millions of illegal migrants for the EU. Who would you send there on behalf of the EU? https://t.co/1SBgtMIhDs

— Janez Janša (@JJansaSDS) July 10, 2026

Mali na robu državljanske vojne

Nasilje oboroženih islamističnih skupin, tudi podružnic zloglasne Al kajde (JNIM), se še širi. V Maliju se razmere potem, ko so se konec leta 2023 umaknile mirovne sile Združenih narodov, približujejo državljanski vojni. Aprila letos je tako skupina JNIM izvedla obsežne usklajene napade na več mest. Malijska vojska sicer skuša s podporo ruskih sil Africa Corps zadržati nadzor, a ob napadih običajno utrpi precejšnje izgube.

V Burkini Faso skuša nasilje džihadistov zadrževati vojaška hunta pod vodstvom Ibrahima Traoreja, a nasilje se kljub temu širi. JNIM izvaja napade na vojaške in civilne cilje zlasti v severnih in osrednjih regijah. Opuščene so celotne vasi, humanitarna kriza pa se poglablja. Podobno velja tudi za Niger.

Po podatkih Organizacije ZN za begunce (UNHCR) je v regiji notranje razseljenih skoraj tri milijone ljudi, od tega dva milijona v Burkina Fasu. Razmere dodatno poslabšuje širjenje Sahare, medetični spori in lakota. Humanitarni dostop je omejen, cene rastejo, zdravstvene storitve pa so močno omejene.

Vir nezakonitih migracij

Sahel je sicer v geopolitičnem pogledu prizorišče rivalstva med velesilami. Potem ko so Francija in zahodne velesile izgubile vpliv, je prazen prostor s podporo vojaškim huntam zapolnila Rusija. Kitajska na območju vlaga v rudarstvo, medtem ko je EU sprejela strategijo za varnost in razvoj. A učinki te strategije so omejeni in nasilje se širi proti obalnim državam Zahodne Afrike. To pa že na srednji rok predstavlja dolgoročno grožnjo za evropsko varnost zaradi migracij.

Na to je v zapisu na omrežju X opozoril tudi predsednik vlade Janez Janša. »Potencialni in dejanski vir na desetine milijonov nezakonitih migrantov za EU. Koga bi vi poslali tja, da zastopa EU?« je navedel.

Slovenija medtem v Sahelu, kjer po podatkih Evropske komisije živi okoli 98 milijonov ljudi, nima neposrednih gospodarskih ali vojaških interesov, kot članica EU pa sodeluje pri skupnih politikah.

Bi Fajonova krotila vojaške hunte in džihadiste?

Evropska unija novega posebnega predstavnika išče po odhodu Portugalca Joaa Cravinha, ki je položaj zapustil zaradi novega delovnega mesta na College of Europe. Mandat, ki ga je začel 1. decembra 2024, se mu izteče 31. avgusta letos. Posebni predstavnik EU za Sahel sicer usklajuje politično, varnostno in razvojno delovanje EU v regiji, sodeluje z lokalnimi oblastmi in mednarodnimi partnerji.

Tanja Fajon je bila kot poslanka Evropskega parlamenta aktivna v odborih za zunanje zadeve in državljanske svoboščine. Med drugim je bila poročevalka za liberalizacijo vizumov za Zahodni Balkan in podpredsednica politične skupine S&D. Doma je vodila stranko SD in zunanje ministrstvo v prejšnjem mandatu. Osredotočala se je na evropsko integracijo Zahodnega Balkana, dialog med Srbijo in Kosovom ter na projekt nestalnega članstva Slovenije v Varnostnem svetu ZN.

Kritiki pa opozarjajo, da Fajonova nima izkušenj z afriško politiko, krizno diplomacijo ali delom z vojaškimi huntami v nestabilnih regijah. Tudi zunanje ministrstvo je v izjavi poudarilo potrebo po »kvalificiranem kandidatu z izkušnjami na tem področju«. Sama se je sicer ostro odzvala je umik točke dnevnega reda. »Nimam besed. Ta hip je škoda večja za Slovenijo kot zame,« je dejala za STA. Po njenih besedah je bil izbirni postopek naporen, sama pa da je uživala podporo vseh držav. A kot so opomnili na ministrstvu, aktualna vlada o zadevi ni odločala, prav tako zunanjega ministra Toneta Kajzerja nihče ni povprašal za soglasje.

Zelo spodobna plača

Položaj posebnega predstavnika EU velja za enega višjih v Evropski službi za zunanje delovanje. Po ocenah analitikov osnovna bruto plača znaša okoli 20.000 evrov, k čemur pa je treba prišteti še različne dodatke za bivanje v tujini, službena potovanja in reprezentanco. Gre sicer za oceno, saj točni zneski niso javno objavljeni. Za primerjavo: osnovna mesečna bruto plača visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko znaša nekaj čez 28.000 evrov oziroma 336.000 evrov letno.