Vrh Nata se nadaljuje – pogovori Janše in Kajzerja

Vrh držav članic Nata v Ankari, kjer poteka več srečanj na štiri oči, se nadaljuje. Voditelji so zadovoljno ugotovili, da so članice Nata povečale svoje izdatke za obrambo, nekatere tudi do pet odstotkov, z izjemo Slovenije. Ta je namreč edina članica, ki se pod prejšnjo vlado Roberta Goloba ni držala zavez, ki jih je dala partnericam.

Medtem je Iran ponovno začel raketirati cilje v Hormuški ožini, ZDA pa so odgovorile z raketiranjem ciljev v Iranu. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je povedal, da je bil ameriški odgovor na iranske provokacije potreben. Medtem je ameriški predsednik Trump med pogovorom z Ruttejem sporočil, da je prekinitve ognja konec in da se ne želi več ukvarjati z Iranci.

Pogovor Janše s Trumpom, Kajzer na delovni večerji

Predsednik slovenske vlade Janez Janša je imel kratek pogovor s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom. Janša je pred srečanjem povedal, da Slovenija ostaja edina članica z obrambnim proračunom pod dvema odstotkoma BDP. Janša je izjavil, da je nekdanja vlada Roberta Goloba, ki je podpisala dokument o povečanju izdatkov preko meje dveh odstotkov BDP v letu 2026 in kasneje na 3,5 odstotka BDP do leta 2035, zaveze iz Haaga očitno kršila.

Kot je sporočil dopisnik iz Bruslja Peter Žerjavič, so na dan nastopa nove vlade slovenski izdatki za obrambo znašali komaj 1,61 odstotka BDP. Verjetno gre tudi za vprašanje javnega mnenja v Sloveniji, kjer podpora organizaciji Nato z leti pada, predvsem pa javnost ne da močne podpore povečanju obrambnega proračuna. Glede na poročila Nata Slovenija za obrambo prispeva le 1,61 odstotka BDP oziroma manj kot 1,2 milijarde evrov za osnovne potrebe vojske.

Janša je bil zvečer skupaj s soprogo na povabilo turškega predsednika Erdogana na večerji z državniki.

Zunanji minister Tone Kajzer se je udeležil delovne večerje, na kateri je poudaril pomen podpore Ukrajini, pritiska na Rusijo in se zavzel za trajni mir. Danes je imel dvostransko srečanje s slovaškim ministrom za zunanje in evropske zadeve Jurajem Blanarom. Pozdravil je dogovore med ZDA in Iranom, čeprav so ti ravno med zasedanjem Nata nekoliko skrhani zaradi iranskih napadov na ladje in cilje v Hormuški ožini. Kajzer je sicer izrazil podporo in solidarnost zalivskim državam. Prav tako se je srečal z norveškim zunanjim ministrom Espenom Barthom Ediejem.

Janša se je danes srečal še s predstavniki Nemčije, Francije, Madžarske in Severne Makedonije. Imel je tudi bilateralno srečanje s češkim predsednikom vlade Andrejem Babišem.

Janša je bil zvečer skupaj s soprogo povabljen na večerjo z državniki na povabilo turškega predsednika Erdogana.

Trump ni zamudil priložnosti za kritiko zaveznic, najbolj je na udaru Španija

Trump je ponovno povedal, da bi z Grenlandijo morale upravljati ZDA in ne Danska. Zato za slabe odnose v Natu krivi Dansko, ker ni predala Grenlandije. Finska je medtem Trumpu sporočila, da naj ga Arktika ne skrbi, ker obstaja Arktično zavezništvo sedmih držav, Finska pa je za boj v arktičnih razmerah usposobila več kot milijon vojakov.

Na dvostranskem srečanju z Erdoganom je Trump povedal, da so evropske zaveznice Francija, Nemčija in Italija v iranski vojni ZDA pustile na cedilu. Z letošnjo vojno naj bi testiral, ali bodo zaveznice priskočile na pomoč.

Po drugi strani bi ga lahko države članice opomnile, da so ravno ZDA lani pustile zaveznice na cedilu pri pomoči Ukrajini in pritisku na Rusijo. Prav tako Trump zaveznic ni obvestil o prihajajoči vojni in jih ujel nepripravljene. Trump je najbolj udaril po Španiji, ki jo je obtožil, da ni zaveznica in da je izgubljen primer. Povedal je, da Španija ne sodeluje v ničemer, prav tako ne plačuje svojih obveznosti, zato z njimi ne želi več niti trgovati.

Ob srečanju z Erdoganom je ponovno izrazil stališče, da so vrata odprta za prodajo letal F-35 Turčiji. V tem primeru še ni jasno, kako se bodo zadeve odvijale, kajti prodajo mora odobriti ameriški kongres. Pohvalil je svoje partnerstvo z Erdoganom in povedal, da je on sam preprečil vojaški vstop Turčije v vojno na strani Irana. Povedal je, da mu je Erdogan zaupal, kako je nameraval vstopiti v vojno, ker nima dobrega mnenja o Izraelu in Benjaminu Netanjahuju.

Trump je ob srečanju z Erdoganom ponovno izrazil stališče, da so vrata odprta za prodajo letal F-35 Turčiji.

Iranski napadi med vrhom Nata

Iran se je vsekakor odločil testirati Trumpa in je zato raketiral ladje v Hormuški ožini ter nekaj ciljev v zalivu. Iranske tiskovne agencije trdijo, da so zadele 85 ciljev. Trump je iransko vodstvo zaradi dejanj oklical za »izmečke« in umazane igralce, kar kaže, da so Iranci Trumpa ujeli popolnoma nepripravljenega.

Ameriška vojska je na iranske napade odgovorila z raketiranjem 80 ciljev – letališča v Bandar Abasu, raketne sisteme zemlja-zrak, lanserje brezpilotnih letalnikov, čolne iranske mornarice, cilje Islamske revolucionarne garde (IRGC) in protiladijske sisteme. Transport skozi ožino je ponovno zastal, obstalo pa je tudi več milijonov sodčkov iranske nafte, ki je bila pripravljena za izvoz. Cene nafte so se obrnile navzgor.

Iranski napadi na tankerje in cilje v zalivu so ameriškega predsednika vidno razjezili. Povedal je, da bo umaknil pogajanja o memorandumu in ponovno vzpostavil sankcije na prodajo iranske nafte. Pravi, da gre le za izgubo časa, ker so Iranci lažnivci in goljufi. Razjezilo ga je predvsem dejstvo, da so ZDA med pogrebom Alija Hameneja obljubile popolno prekinitev ognja, ta dogovor pa je zdaj prekršil Iran.

Zelo verjetno gre za iransko testiranje Trumpa in njegovih nadaljnjih korakov; napad na ameriške in cilje in cilje zavezniških držav med vrhom Nata v Ankari pa sporoča, da se Iran Trumpa ne boji. Na koncu pa bo celotna zgodba služila iranskim oblastem v Iranu, ki bodo lahko s prstom pokazale, da se 'Veliki satan' dogovora ne drži. IRGC je v posmeh na nacionalni televiziji pokazala posnetke raket z napisi, preden so jih izstrelili nad cilje v Bahrajnu in Kuvajtu.

Trumpa je razjezilo predvsem dejstvo, da so ZDA med pogrebom Alija Hameneja obljubile popolno prekinitev ognja, ta dogovor pa je zdaj prekršil Iran.

Turčija, Izrael, Grčija in F-35

Erdogan je pozdravil Trumpovo naklonjenost in poudaril, da je Turčija pripravljena pomagati v Hormuški ožini. Turški obrambni proračun se bo še pred letom 2030 povečal na 3,5 odstotka, to je poleg izdatkov 24 milijard evrov za turški obrambni sistem 'Jekleni ščit'. Povedal je še, da je Turčija stopila v klub desetih največjih proizvajalk orožja. Pohvalil je Trumpa in njegovo zavezništvo z njim ter izrazil upanje na dokončno pozitiven izplen dogovora o nakupu F-35.

Temu nakupu nasprotuje izraelska vlada, saj Erdogan že drugo desetletje aktivno stopnjuje retoriko proti Izraelu. Izrael se namreč boji, da bodo ameriški letalski sistemi v turški vojski brez težav parirali izraelskim, kar bi ogrozilo izraelsko varnost. Izrael je še bolj zaskrbljen, ker je ameriški obrambni minister Pete Hegseth odpovedal že dogovorjen obisk v Izraelu s predsednikom vlade Netanjahujem, kjer bi se pogovarjali prav o turškem nakupu F-35 in Iranu.

Izrael se boji, da bodo ameriški letalski sistemi v turški vojski brez težav parirali izraelskim, kar bi ogrozilo izraelsko varnost.

Nakupu F-35 nasprotuje tudi Grčija, ki Turčijo še vedno vidi kot državo, ki ogroža njene nacionalne interese. Grški predsednik vlade Kyriakos Mitsotakis je sicer rekel, da ne namerava komentirati Trumpovih izjav, vendar pa poudarja, da mora zavezništvo temeljiti na dobrih medsosedskih odnosih. V tem trenutku Grčijo še vedno ogroža Turčija, in sicer v primeru grške legalne uporabe njihovih teritorialnih voda.

Prav zaradi turških groženj so Grčija, Ciper in Izrael ustanovile Vzhodno mediteransko zavezništvo, ki je strateško osredotočeno na sodelovanje v specialnih operacijah, tehnologijo brezpilotnih letalnikov ter obveščevalni nadzor in kibernetsko bojevanje. Leta 2026 vse tri članice sodelujejo na skupnih vajah Inchios 2026 v Grčiji, Noble Dina v Izraelu in v vaji integracije pomorskih in zračnih sistemov nad Kreto. Izrael bo Grčiji omogočil tehnološko posodobitev flote lovcev F-16 Viper, dogovarjajo pa se še za sisteme balističnih raket LORA, sistema ščitov za brezpilotne letalnike in napredne radarske sisteme C4I.

Vojaški nakupi

Mark Rutte je pozdravil velike vojaške nakupe članic v Ankari, ki bodo nakupile za desetine milijard evrov orožja, opreme in tehnologij. Povedal je, da so nakupi ogromni in bodo samo v ZDA zagotovili 200.000 delovnih mest, v Evropi in Kanadi nekaj deset tisoč. Pravi, da ne gre le za delovna mesta, ampak za sodobno in učinkovito obrambo, ki bo odvračala morebitne napade sovražnih sil.

Zato se bo Nato popolnoma preoblikoval v silo, kjer bodo zaveznice skupaj z ZDA lahko učinkovito branile milijardo prebivalcev. Trump je končno prepričal evropske zaveznice tisto, kar je poskušalo že več ameriških predsednikov – povečati obrambne izdatke. Investicije bodo letos dosegle štiri odstotke BDP, v prihodnjih letih pa bodo zaveznice dosegle pet odstotkov BDP. Ta 'Nato 3.0' je zato danes močnejši in učinkovitejši kot kadarkoli prej.

Članice Nata naj bi se na vrhu dogovorile tudi za podaljšanje naftovoda, ki je še iz časa hladne vojne, v Vzhodno Evropo in Turčijo. Vrednost projekta je 30 milijard evrov. Francija, Velika Britanija in Nemčija so zagnale 50 milijard evrov vreden projekt razvoja sistemov dolgega dosega. Ta sistem cilja k neodvisnosti od ZDA, tehnološkemu razvoju v več državah za izdelavo raket, ki bodo zadele cilje, oddaljene 2.000 kilometrov. Turčija je medtem za zaščito podmorniške infrastrukture na srečanju z Romunijo in Bolgarijo podpisala sporazum o razširitvi črnomorske flote.