Janša: Leva politika je iz zelenega prehoda naredila religijo
Prehranska varnost ni le gospodarska dejavnost, pač pa ključno vprašanje našega razvoja in obstoja, je, v nagovoru na kongresu foruma za kmetijstvo in podeželje SDS dejal predsednik stranke Janez Janša. Obregnil se je ob levo politiko, ki je iz zelenega prehoda naredila religijo, ukrepe na tem področju pa sta vodila napuh in aroganca. Skupaj z kmetijskim ministrom Janezom Ciglerjem Kraljem sta napovedala ukrepe, ki bodo kmetu vrnili ugled in veljavo, ki si ju zasluži.
Mercosur dober za industrijo, slab za kmetijstvo
Janez Janša je v nagovoru poudaril, da je kmetijstvo sicer gospodarska dejavnost, a tudi mnogo več. »Prehranska varnost je ključno vprašanje našega razvoja in obstoja,« je poudaril. Zato se je tudi o vprašanjih, kot je tisto o sporazumu Mercosur, treba odločati ob zavedanju tega dejstva. Prav s tega stališča pa bo Slovenija izhajala tudi ob pogajanjih o naslednji sedemletni evropski finančni perspektivi.
Sporazum Mercosur je sicer dober za evropsko industrijo, a škodi evropskemu kmetijstvu in prehranski varnosti. Ob tem je opozoril na različna merila pri proizvodnji hrane in spomnil na težave z uvozom mesa, pri katerem so bile ugotovljene škodljive snovi.
Skupna evropska kmetijska politika je sicer eden največjih uspehov evropskega integracijskega procesa, je dejal Janša, saj je pojem lakote iz Evropske unije praktično izkoreninila. Kot je opozoril, pa smo kljub temu na preizkušnji; ne toliko zaradi načrtovanega krčenja sredstev za kmetijstvo, pač pa zato, ker se izgublja vidik, da je kmetijstvo ključna strateška panoga.
Ko birokrati predpisujejo, kdaj naj dežuje
Ta vidik se je toliko bolj izgubil v prejšnjem mandatu, ko je vlado vodila leva politika, je opomnil. Iz zelenega prehoda »se je naredila religija«, ukrepe pa sta spremljala napuh in aroganca, ocenjuje Janša. Tako nekdo misli celo, da lahko predpiše, kdaj bo deževalo in kdaj bo sončno, je ponazoril in spomnil na uredbo o nitratih, ki je denimo prepisala, kdaj kmetje lahko gnojijo. A če takrat ne dežuje, to nič ne pomaga k rasti, hkrati pa onesnažuje okolje.
Predsednik vlade je poudaril tudi potrebo po odpravi birokratskih ovir, tudi ko gre za namakalne sisteme. Slovenija je blagoslovljena z vodnimi viri in ima vse možnosti, da se prilagodi, je pa k temu po njegovih besedah treba pristopiti »z zdravo kmečko pametjo«. Uskladiti je treba ukrepe, ki kmetijstvo opredeljujejo kot strateško, in tiste, ki ga opredeljujejo kot gospodarsko panogo, je pojasnil.
»Kmet ni problem, ampak del rešitve«
Da aktualna vlada kmetijstvu daje ustrezen poudarek, je v nagovoru ocenil tudi minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj. Med drugim je napovedal tudi finančno pomoč kmetom zaradi visokih cen energentov in gnojil v višini več kot osem milijonov evrov, pa tudi pospešeno izplačilo odškodnin zaradi lanskih vremenskih ujm. Kot je dejal, so že začeli izdajati odločbe in se bo začelo izplačevati osem in pol milijona evrov za lansko sušo.
V širšem smislu pa je minister opredelil tudi njegov dolgoročni politični koncept kmetijstva. Opozoril je, da so bili kmetje v zadnjih letih mnogokrat označeni za onesnaževalce, za tiste, ki zatirajo raznovrstnost narave. »Odvzeto jim je bilo osnovno dostojanstvo,« je dejal. Ob tem se je zavezal, da bodo v vladi kmetom povrnili ugled, ki si ga zaslužijo. »Kmet ni problem, ampak je del rešitve,« je poudaril.
Programski kongres Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS je sicer potekal v okviru kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni, ki se je začel včeraj. Na njem se na skupno 70.800 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavlja 1690 razstavljavcev in sorazstavljavcev iz 36 držav.
14 komentarjev
Andrej Muren
Bistvo zelenega prehoda je, da z njim, ko so iz njega naredili državno religijo, globalisti hočejo zaslužiti kup denarja. Z zelenim prehodom, ki sploh ni zelen, se je pojavila vrsta različnih dajatev, ki pa niso porabljene v korist ljudi ali vsaj države, temveč se v glavnem z njim okoriščajo globalisti. Njihovi podizvajalci, tako rekoč hlapci, pa so levičarji, ki si seveda obetajo nekaj drobtin z bogatinove mize.
Freising
Subvencija ni socialni transfer kmetom, ampak mehanizem kmetijske politike. Kmetijska politika naj bi sledila dvema glavnima ciljema: (1) čimboljši prehranski samooskrbi in (2) okoljskim ciljem (ohranjanje kulturne krajine in ohranjenje in spodbujanje biodiverzitete). Zato so subvencije v vsaki državi in regiji nujno različne. Vendar pa mora takšne prioritete nujno postaviti država na temelju strogih strokovnih meril. Verjetno je za hribovske in gorske predele ohranjanje biodiverzitete in kulturne krajine širše družbeno pomembno in je zato prav, da kmetijstvo na teh področjih, ki temelji predvsem na živinoreji (ķošenje travnikov in paša na pašnikih, ki bi se sicer zaraščali) s subvencijami ohranjamo pri življenju, ker bi bilo brez njih ekonomsko neupravičeno. Drugod pa mora kmetijska politika jasno določiti, katere kmetijske panoge bo subvencionirala in če res prispevajo k prehranski samooskrbi. Je res smiselno subvencioniranje pridelave silažne koruze in žit za krmljenje živine, ali je bolj smiselno subvencioniranje pridelovanja zelenjave in krušnih žit, sploh če smo na področju prireje govejega mesa in pridelave mleka že samooskrbni (ali imamo celo presežke). In še naprej, ali je smiselno subvencioniranje na področjih brez urejenega namakanja, ali je bolj smiselno subvencije usmeriti v razoj namakalnih sistemov....
Thor
Zeleni prehod ni samo religija, ampak je predvsem roparska shema.
Peter Klepec
No ja, ravno sedaj se kaze kako zelo odvisna in obcutljiva je Evropa pri fosilnih virih. Lahko gre se huje. Obnovljive vire rabimo bolj kot kdaj prej. Za CO2 sploh ne gre.
Igor Ferluga
Pač gre tudi za CO2. Ce ne bi bilo tako, bi spodbujali karkoli, vse vire, ne pa obnovljive vire. Tvoja zadnja dva stavka si torej povsem logično nasprotujeta.
Peter Klepec
Poanta je, da so obnovljivi viri domaci, fosilne je pa treba kupit pri mocni nezanesljivih “prijateljih”. To je tako velik problem, da postane CO2 majhen problemcek.
Igor Ferluga
Premog, torej fosilni vir ima Nemcija in Slovenija in VB, pa so ga vendar v glavnem nehale kopat. VB ze v času Margareth Thatcher.
Dvomljivec
Kakršen koli prehod, pa tudi zeleni v Sloveniji, predvsem pa preporod iz kolhozništva v sodobno kmetijstvo, je zapisan propadu ali pa vsaj 20-letnemu zavlačevanju, ker v občinskih pisarnah in v državni upravi na 2., predvsem pa na 3. nivoju sedi sedaj že 4. generacija profitpartizanov, ki ta mesta zasedajo zaradi privilegija, ki so si ga priborili po koncu 2. SV in opravljeni krvavi revoluciji, ko so si "priborili" pravico, da so nad zakoni in sedaj nad katerokoli slovensko vlado, saj brez plačila podkupnine, ki jo moraš plačati ne le enemu uradniku, ampak petim, morda celo večim in to niso podkupnine par 100 €, temveč gredo tudi v 10-tisoče. Zdaj mi pa povejte, katera vlada si bo kdaj upala odstraniti to smrdljivo rakavo tkivo iz naših občinskih in državnih uradov, da o najbolj pokvarjenem in skorumpiranem mestu na svetu zokilandu sploh ne govorimo. Pri tem je potrebno povedati tudi to, da so vse kmetijske asociacije (KGZ, Zadružna zveza, kmetski sindikati) in vsi pristojni inšpektorati takisto okuženi s korupcijo in profitpartizanstvom. To je vsa resnica in obljube ministrov se vsakokrat izgubijo v vetru, subvencije pokasirajo priviligiranci, suša, toča in veter pa bodo še naprej pobirali svoj davek, Sava, Drva, Mura in ostali vodotoki pa bodo še naprej tekli neizkoriščeni v Črno morje ali v Jadran.
jozeveli
Janši se je tudi skisalo.
MEFISTO
Ne smeš drugih ljudi, predvsem pa ne Janše, soditi po sebi.
Igor Ferluga
Avtorji koncepta zelenega kmetijstva sicer niso levičarji, temveč gospod Joseph Riegler, avstrijski ( štajerski) krscanski demokrat ÖVP in v tistem casu predsednik stranke, minister kmetijstva in vicekancler. Prvi je koncem 80. let uporabil pojem Ekosoziale Marktwirtschaft in ga apliciral na kmetijstvu v Avstriji, ki je zdaj tudi v evropskih primerjavah med najbolj prookoljsko usmerjenimi in tehnolosko naprednimi.
Daljsi nedavni pogovor z Josephom Rieglerjem lahko spremljate na tejle povezavi:
https://youtu.be/z8_M316Yxlw?is=eRsV0TatG7gTfOUf
Igor Ferluga
Strokovno podprt in racionalen zeleni prehod in okoljska ozaveščenost ne bi smela predstavljati resne ovire kmetu in uspešni kmetijski proizvodnji. To gre lahko z roko v roki. Kmetje so vedno večinsko znali ziveti v sožitju z naravo, jo spoštovati in razmišljati dolgoročno. Skupaj z ohranitvijo kmetijskih subvencij, ki so pametna investicija Evropske zveze že desetletja in zgodba o uspehu, zaradi katere Evropejci jemo relativno kvalitetnejso hrano ( okusnejso in bolj varno) kot npr v ZDA.
Peter Klepec
400 milijard!
Peter Klepec
Re:… ker se izgublja vidik, da je kmetijstvo ključna strateška panoga...
Ni povedal, da so v EUju najvecji stroski subvencije za kmete.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.