Brez hitre odločitve bo trpela konkurenčnost Slovenije
V Gospodarskem krogu so pozvali k čimprejšnji obravnavi in odločitvi glede dopustnosti referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). Izpostavili so, da zakon naslavlja pomembne razvojne izzive slovenskega gospodarstva – zato je ključno, da se čim prej zagotovi jasnost glede nadaljnjih postopkov in časovnice njegove uveljavitve.
V Gospodarskem krogu so opozorili, da se Slovenija sooča z vse ostrejšo mednarodno konkurenco za investicije, talente in razvojne projekte, zato gospodarstvo po njihovem mnenju potrebuje stabilno, predvidljivo in razvojno usmerjeno poslovno okolje. Ocenili so, da zakon ZIURS naslavlja več področij, pomembnih za dolgoročno konkurenčnost države, med drugim razvojno kapico za razbremenitev visoko usposobljenega dela, nižjo obdavčitev najemnin, večjo aktivacijo starejših na trgu dela, odpravljanje administrativnih ovir ter večjo prožnost in učinkovitost sistemov, zlasti v zdravstvu. Gre za ukrepe, za katere gospodarstvo že več let opozarja, da so ključni za privabljanje investicij, zadrževanje talentov in ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.
Po oceni Gospodarskega kroga, ki povezuje 17 ključnih gospodarskih in kmetijskih organizacij, zakon predstavlja korak k bolj konkurenčni, razvojno usmerjeni in odporni Sloveniji ter krepi dolgoročni razvojni potencial države. Poudarili so še, da brez uspešnega in konkurenčnega gospodarstva ni mogoče dolgoročno zagotavljati blaginje, vzdržne socialne države in kakovostnega življenjskega standarda, zato so v Ameriški gospodarski zbornici (Amcham) Slovenija v imenu Gospodarskega kroga pozvali k hitri in jasni odločitvi, ki bi omogočila predvidljivo načrtovanje razvoja gospodarstva in izvajanje zakonskih ukrepov.
Spomnimo. Interventni zakon za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili poslanci NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce, podprli pa tudi v SDS, je državni zbor sprejel 11. maja. Sindikati in Glas ljudstva so nato vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, saj so nasprotovali več določbam zakona – med drugim socialni kapici, posegom na področju zdravstva in spremembam pri dolgotrajni oskrbi.
DZ je nato izglasoval sklep, da referendum ni dopusten, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije in njen predsednik Branimir Štrukelj pa sta na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti tega sklepa. Zakon med drugim prinaša razvojno kapico, nižjo obdavčitev najemnin, nižji DDV za osnovna živila in del energentov, ugodnejšo davčno obravnavo samostojnih podjetnikov, odpravo prepovedi dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih ter več drugih davčnih in socialnih ukrepov. Več v članku Interventni zakon – razvoj ali razkroj?.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.