Ustavno sodišče dopustilo referendum, posledic zavrnitve pa ni pojasnilo

Ustavno sodišče je z le enim glasom proti razveljavilo sklep DZ o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Sindikati bodo tako septembra začeli zbirati najmanj 40.000 podpisov za razpis referenduma o zakonu. Ker zakonodaja ne omogoča referenduma le o posameznih členih, bodo volivci odločali o celotnem interventnem zakonu – tudi o njegovih davčnih določbah, o katerih referendum samostojno sicer ne bi bil dovoljen.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da interventni zakon poleg davčnih ukrepov in določb, o katerih referendum po ustavi ni dovoljen, ureja tudi vrsto pomembnih vprašanj z drugih področij, med drugim tudi delovna razmerja, pokojnine, zdravstvo in gostinstvo. Ker ti deli niso niti nepomembni niti neposredno povezani z davki, prispevki ali odpravo ugotovljenih protiustavnosti, celotnega zakona ni mogoče izvzeti iz referendumskega odločanja. Državni zbor bi moral različne vsebine urediti v ločenih zakonih, zato je ustavno sodišče njegov sklep o nedopustnosti referenduma razveljavilo.

Ustavno sodišče je pojasnilo, da pri presoji odločitve državnega zbora o nedopustnosti referenduma ne tehta med pravico do referenduma in drugimi ustavnimi vrednotami, temveč ugotavlja, ali obravnavani zakon dejansko sodi med zakone, o katerih referendum po 90. členu ustave ni dovoljen. Pri tem ni vezano na zakonske ali splošne opredelitve posameznih pojmov, ampak jih razlaga samostojno glede na njihov pomen in vlogo v ustavnem sistemu. Če zakon poleg davčnih določb, prispevkov ali določb za odpravo ugotovljene protiustavnosti vsebuje tudi obsežnejše in pomembne sistemske rešitve z drugih, nepovezanih področij, ga kot celote ni mogoče šteti za zakon, o katerem referendum ni dopusten. Pri presoji zato ni odločilno samo število določb, ki sodijo med ustavne izjeme, ampak tudi vsebina in pomen preostalih določb zakona.

Ustavno sodišče je ob tem ponovno opozorilo, da bi moralo biti spreminjanje več vsebinsko različnih zakonov z enim, tako imenovanim omnibus zakonom, izjema. Tak način sprejemanja zakonodaje mora biti posebej utemeljen, denimo z vsebinsko povezanostjo rešitev in potrebo po njihovi hkratni uveljavitvi. V tem primeru je bil državni zbor že med zakonodajnim postopkom opozorjen, da bi moral določbe, o katerih referendum ni dovoljen, izločiti v poseben zakon, vendar tega ni storil. S tem je po presoji ustavnega sodišča ogrozil uresničevanje ustavne pravice do referenduma.

Zbiranje podpisov za razpis referenduma se bo zaradi poletne prekinitve lahko nadaljevalo 1. septembra. Če bodo pobudniki zbrali najmanj 40.000 overjenih podpisov, bo moral državni zbor referendum razpisati. Ker zakonodaja ne omogoča referenduma le o posameznih členih, bodo volivci odločali o celotnem interventnem zakonu – tudi o njegovih davčnih določbah, o katerih referendum samostojno sicer ne bi bil dovoljen.

Odločitev je bila sprejeta z sedmimi glasovi proti enemu. Proti odločitvi je glasoval ustavni sodnik Marko Starman, v odklonilnem ločenem mnenju je poudaril, da ustavna razmejitev med vsebinami, o katerih je referendum dovoljen, in tistimi, o katerih ni, ne more biti odvisna od tega, ali jih zakonodajalec uredi v enem ali več zakonih. Zakonodajna tehnika po njegovem ne more niti razširiti niti zožiti ustavne prepovedi referenduma. Ustavno sodišče bi zato moralo najprej na podlagi vsebine in učinkov posameznih določb ugotoviti, kateri deli interventnega zakona so iz referendumskega odločanja izvzeti, šele nato pa presoditi, kaj to pomeni za referendum o zakonu kot celoti.

Starman je večini očital tudi, da ni jasno določila posledic morebitne zavrnitve zakona. Po njegovem enoletna prepoved ponovnega sprejetja vsebinsko enakega zakona ne bi smela veljati za davčne in druge določbe, o katerih volivci po ustavi nimajo pravice odločati. Državni zbor bi torej lahko te vsebine tudi po zavrnitvi interventnega zakona na referendumu takoj ponovno uredil.

Na drugi strani se je sodnik Rok Svetlič v svojem pritrdilnem ločenem mnenju strinjal, da je referendum dopusten, saj pomemben del interventnega zakona ureja vsebine, o katerih lahko volivci odločajo na referendumu. Večini je očital, da ni pojasnila posledic morebitne zavrnitve zakona. Ker bodo volivci odločali o zakonu kot celoti, torej tudi o davčnih določbah, o katerih referendum sicer ni dovoljen, po njegovem mnenju ni jasno, ali bi enoletna prepoved ponovnega sprejetja enake ureditve veljala tudi zanje. Svetlič meni, da bi lahko državni zbor te določbe znova sprejel takoj, prepoved pa bi morala veljati le za dele zakona, o katerih je referendumsko odločanje dopustno. Brez takšne razlage bi lahko državni zbor odlašal z izvrševanjem svojih pristojnosti, volivci pa bi lahko proti novemu zakonu znova začeli zbirati podpise, čeprav referendum o njem ne bi bil dovoljen, kar bi po njegovem škodovalo zaupanju v institucije. Več tukaj.

V koaliciji kritični do odločitve US 

»Pa da vidimo, koliko državljanov je proti nižjim davkom na osnovna živila in ukinitvi prispevka za upokojence za dolgotrajno oskrbo itd.,« je zapisala vodja poslancev SDS Jelka Godec, ki je opozorila, da so ustavni sodniki dovolili referendum na zakon, ki vsebuje člene glede davčnih razbremenitev.

»Tisti, ki bi morali varovati ustavni red, ga po novem pomagajo rušiti. Pravna država, počivaj v miru,« je zapisal Andrej Poglajen (SDS), Aleksander Reberšek (NSi) pa je izrazil mnenje, da je tak razvoj dogodkov možen le v Sloveniji. »Zakon, ki nikomur nič ne jemlje ... ampak res nikomur. Potem pa večinoma levo ustavno sodišče dopusti referendum, ki po ustavi ni mogoč,« je zapisal. »Ja nič, treba bo zmagati referendum. Ustavno sodišče je odločitev o nižjih davkih, nižjem DDV za hrano, o oprostitvi plačila (nedelujoče) dolgotrajne oskrbe za upokojence – prepustilo ljudem. Če želimo delujočo, uspešno Slovenijo z nižjimi davki in manj birokracije, potem bo treba iti na referendum in glasovati ZA,« je pozval minister za gospodarstvo Anže Logar (Demokrati).

»Ustavno sodišče prijazno pomaga vladi: če zakon na referendum pade, bo vlada prihranila skoraj milijardo proračunskega denarja, če zakon ne pade, pa vlada razglasi (politično) zmago. Win-win,« pa je ocenil politolog Miro Haček.

»Odločitev prepričljivo brani pravico do referenduma, sprejeta je bila torej in favorem varstvu pravic in svoboščin, zato spada med veličastne, kakršnih v zgodovini delovanja ustavnega sodišča ni bilo veliko. Prepričan sem, da jo bo znal državni zbor uporabiti tako, da ne bo kršila prepovedi, določenih v ustavi,« je na drugi strani komentiral nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič.

Z odločitvijo US je zadovoljen tudi prvopodpisani pod pobudo za razpis zakonodajnega referenduma sindikalist Branimir Štrukelj.