Ideologija tudi na primorski univerzi: pozivi k agitaciji, zaposlena zbirala podpise za referendum

Potem ko je rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič pred dnevi ostro nastopil proti zbiranju podpisov pod referendumsko pobudo o interventnem zakonu v prostorih fakultet, je zaokrožila informacija, da je do spornih aktivnosti članov visokošolskega sindikata očitno prihajalo tudi na drugih univerzah. Ena od zaposlenih Univerze na Primorskem nam je namreč posredovala dopis, iz katerega je razvidno, da jih vodstvo sindikata v političnem pamfletu nagovarja k oddaji podpisa ter k nadaljnji agitaciji med študenti in znanci. Podpise je zbirala kar zaposlena na tamkajšnji Fakulteti za management, in to v svojem kabinetu ter očitno v službenem času.

Na las podobno očitkom levih strank 

V dokumentu lahko beremo izrazito enostransko stališče glede interventnega zakona za razvoj Slovenije, češ da naj bi bila vsebina škodljiva, da naj bi destabiliziral pokojninski sistem, da naj bi uvajal davčne počitnice za najbolje plačane, da naj bi spodkopaval javno zdravstvo in podobne politične parole na las podobne tistim, ki jih v zadnjih dneh in tednih redno poslušamo s strani predstavnikov levih strank. Tudi tiste, da socialnega dialoga med sindikati in državo ni več. Pri tem seveda ni dodano, da so ravno sindikati pred tedni praktično preprečili razpravo na to temo na Ekonomsko-socialnem svetu.

Podpise zbirali v delovnem času

Dokument je bil zaposlenim razposlan ob začetku zbiranja podpisov, v njem pa je vodstvo sindikata pozvalo k oddaji podpisa pri profesorici Elizabeti Zirnstein, sicer podpredsednici primorske sekcije visokošolskega sindikata. Zirnsteinova je tudi ena od treh podpisnikov dokumenta, poleg predsednika Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazda Kovačiča in predsednice primorskega Sandre Bašič Hrvatin. Podpise je profesorica zbirala v četrtek in petek, 14. in 15. maja, med 9. in 16. uro v svojem kabinetu.

Zakonodaja sicer ne preprečuje izvajanja sindikalne dejavnosti med delovnim časom, a določa, da mora sindikalni zaupnik takšno dejavnost opravljati v času in na način, ki ne zmanjšuje učinkovitosti poslovanja delodajalca.

Špekulacija o potencialnem »napadu« na univerze

Vodstvo sindikata v dopisu člane sicer nagovarja k nadaljnji agitaciji. »Vabimo vas, da k podpisu nagovorite tudi sodelavce in študente,« zapišejo in dodajo, naj podpise zbirajo tudi doma ter med »prijatelji in kolegi«.

Kaj ima interventni zakon z avtonomnostjo univerze, iz dopisa ni mogoče razbrati. Preberemo pa lahko za lase privlečeno špekulacijo. Kot namreč piše vodstvo sindikata, je naloga članstva sindikatov, da stopijo skupaj in oblasti pokažejo odločnost. »Sicer bo v vseh naslednjih zgodbah še težje. Ena prvih bo boj za javno RTV. Novela zakona, s katero bi odpravili obvezni RTV prispevek, podredili zakon vladi prek proračunskega financiranja in skrčili število zaposlenih za tretjino, je že vložena v DZ. Od tu do napada na javne univerze je morda le korak,« še zapiše vodstvo sindikata.

Kaj ima interventni zakon z avtonomnostjo univerze, iz dopisa ni mogoče razbrati. Preberemo pa lahko za lase privlečeno špekulacijo.

V Ljubljani rektor upošteval kodeks, pa na Primorskem?

Podobno se je sicer pred dnevi dogajalo tudi na ljubljanski univerzi. Rektorja dr. Gregorja Majdiča je k ukrepanju med drugim pozval profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Matej Lahovnik, saj univerzitetni učitelji po njegovem mnenju »ne bi smeli uporabljati prostorov univerze za zbiranje podpisov zoper neki zakon, ki ne posega v položaj univerze, in pri tem celo nagovarjati študente, ki so v podrejenem položaju«.

Jaz sem se moral zagovarjat pred Etično komisijo Univerze, ker sem na X (!) kritiziral Golobovo vlado, skrajno levi aktivisti pa lahko celo prostor Univerze (!) zlorabljajo za politično propagando, čeprav je v prostorih Univerze po Statutu (!) prepovedano politično delovanje. pic.twitter.com/5nsg1rjY72

— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) May 13, 2026

Z ljubljanske univerze so slednjič vendarle sporočili, da v prostorih in v okviru njenega delovanja ni dopustno organizirano politično ali drugo agitiranje. V skladu s 7. členom Statuta Univerze v Ljubljani ter drugim odstavkom 18. člena Etičnega kodeksa Univerze v Ljubljani to vključuje tudi javno nagovarjanje k podpori ali nasprotovanju posameznim referendumskim pobudam ali političnim opcijam, na primer s postavljanjem stojnic, obešanjem plakatov ali podobnimi oblikami javne kampanje.

Podobno določbo sicer lahko najdemo tudi v Etičnem kodeksu Univerze na Primorskem. V njegovem 16. členu lahko beremo, da je politični aktivizem oziroma kakršnakoli oblika propagande v prostorih univerze prepovedana in se šteje za kršitev tega kodeksa. Zanimivo pa je, da je kodeks, sicer izdan novembra 2011, na spletni strani primorske univerze dostopen le v angleški, ne pa tudi v slovenski različici.