Bo skoraj 17 milijard evrov državnega premoženja res zagotovilo varnejše pokojnine?

Vlada pospešuje pripravo zakona o demografskem skladu, ki naj bi postal osrednja institucija za upravljanje skoraj 17 milijard evrov državnega premoženja. Namen reforme je dolgoročno okrepiti financiranje pokojninskega sistema, zagotoviti dodatna sredstva za dolgotrajno oskrbo ter podpreti družinsko politiko in ukrepe za izboljšanje demografske slike Slovenije. Gre za eno največjih reorganizacij upravljanja državnega premoženja po ustanovitvi Slovenskega državnega holdinga (SDH). Po informacijah, predstavljenih na ministrstvu za finance, se zaključuje medresorsko usklajevanje zakona, ki naj bi bil jeseni pripravljen za obravnavo na vladi, nato pa bo sledil redni zakonodajni postopek v državnem zboru. Če ne bo večjih zapletov, bi zakon lahko začel veljati v začetku prihodnjega leta, dejansko delovanje sklada pa nekoliko kasneje zaradi prenosa premoženja in organizacijskih postopkov.

Enotno upravljanje skoraj vsega državnega premoženja

Nova ureditev predvideva, da bo demografski sklad združil skoraj vse pomembnejše državno finančno premoženje. Vanj naj bi prešlo premoženje, ki ga danes upravljajo Slovenski državni holding, Kapitalska družba (KAD), Družba za svetovanje in upravljanje (DSU), Republika Slovenija ter posamezne javne institucije, kot sta Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Med najpomembnejšimi naložbami so lastniški deleži v Petrolu, NLB, Zavarovalnici Triglav, Luki Koper, energetskih podjetjih ter številnih drugih družbah strateškega pomena.

Poleg kapitalskih deležev bodo v sklad vključene tudi številne nepremičnine v državni lasti. Po knjigovodski vrednosti naj bi skupna sredstva sklada znašala skoraj 17 milijard evrov, kar pomeni, da bo šlo za največjega institucionalnega upravljavca državnega premoženja v Sloveniji.

Čemu bodo namenjene dividende?

Ključna sprememba ni toliko v lastništvu kot v razdeljevanju prihodkov. Predlog zakona določa, da bo:

• 40 odstotkov vseh dividend namenjenih Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
• 10 odstotkov za financiranje dolgotrajne oskrbe,
• 10 odstotkov za družinsko politiko oziroma ukrepe za spodbujanje rodnosti,
• preostalih 40 odstotkov dividend pa bo ostalo skladu za nadaljnje upravljanje in razvoj.

Podobna razdelitev je predvidena tudi pri prihodkih od morebitne prodaje državnih deležev. Štirideset odstotkov kupnin bi bilo namenjenih pokojninski blagajni, deset odstotkov dolgotrajni oskrbi, deset odstotkov družinski politiki, šestdeset odstotkov pa bi ostalo skladu. Do zdaj so se dividende večinoma stekale neposredno v državni proračun, od koder jih je vlada razporejala glede na aktualne proračunske potrebe.

Od kod ideja o demografskem skladu?

Ideja ni nova. O ustanovitvi posebnega sklada za financiranje pokojnin in demografskih izzivov se v Sloveniji razpravlja že skoraj dve desetletji. Prvi resnejši predlog je nastal že v času druge vlade Janeza Janše, kasneje pa ga je podrobneje razvijala tretja Janševa vlada. Takrat zakon ni dobil zadostne politične podpore.

Podobne modele poznajo tudi druge evropske države

Norveška že desetletja upravlja največji državni premoženjski sklad na svetu, katerega vrednost presega dva bilijona evrov. Njegov namen je dolgoročno zagotavljati finančno stabilnost prihodnjim generacijam. Švedska ima sistem tako imenovanih AP-skladov, ki pomembno dopolnjujejo pokojninski sistem, medtem ko je Finska vzpostavila več institucionalnih skladov za financiranje prihodnjih pokojninskih obveznosti. Skupna značilnost teh modelov je profesionalno upravljanje premoženja in čim manj neposrednega političnega vpliva na posamezne investicijske odločitve.

Slovenija se stara hitro

Vprašanje vzdržnosti pokojninskega sistema postaja vse pomembnejše tudi zaradi demografskih sprememb. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je delež starejših od 65 let že presegel petino prebivalstva. Projekcije kažejo, da bo do sredine stoletja skoraj tretjina prebivalcev starejša od 65 let.

Istočasno se zmanjšuje število delovno aktivnih, kar pomeni vse večji pritisk na pokojninsko blagajno. Pokojninska blagajna že danes pomemben del sredstev prejema neposredno iz državnega proračuna, saj prispevki zaposlenih ne zadostujejo za financiranje vseh pokojninskih obveznosti. Prav zaradi tega številni ekonomisti opozarjajo, da bo morala Slovenija poleg pokojninske reforme oblikovati tudi dodatne dolgoročne vire financiranja.

Kdo bo nadzoroval sklad?

Predvideni model upravljanja predvideva devetčlanski nadzorni svet. Štiri člane bi imenoval državni zbor, od tega enega na predlog Zveze društev upokojencev Slovenije, pet pa vlada na predlog ministrstva za finance.

Nadzorni svet bi nato imenoval tričlansko upravo s petletnim mandatom.

Prav način imenovanja predstavlja eno najpogosteje izpostavljenih vprašanj. Kritiki opozarjajo, da bo zaradi parlamentarne večine vsaka aktualna vlada lahko obvladovala večino nadzornega sveta, kar bi lahko povečalo politični vpliv na upravljanje državnega premoženja. Podporniki pa odgovarjajo, da je odgovornost države kot lastnice premoženja legitimna ter da zakon predvideva javne razpise in večjo preglednost delovanja.

Bo sklad res prinesel več denarja za pokojnine?

Ekonomisti opozarjajo, da ustanovitev sklada sama po sebi še ne pomeni več denarja za pokojnine. Ključni bodo uspešnost upravljanja državnih naložb, donosnost portfelja ter politična disciplina pri spoštovanju zakonsko določenih pravil izplačil. Če bo sklad uspešno povečeval vrednost državnega premoženja in ustvarjal stabilne dividendne tokove, lahko pomembno razbremeni državni proračun. Če pa bo ostal predvsem instrument političnega kadrovanja ali če bodo donosi nizki, pričakovani učinki ne bodo doseženi.

Velik preizkus za novo vlado

Demografski sklad predstavlja eno ključnih reform nove vladne koalicije. Združitev skoraj 17 milijard evrov državnega premoženja pod eno streho pomeni pomemben poseg v način upravljanja državnega kapitala. Hkrati pa odpira številna vprašanja o politični neodvisnosti upravljanja, preglednosti kadrovanja in dolgoročni vzdržnosti financiranja pokojninskega sistema.

Slovenija se namreč sooča z eno najhitrejših demografskih sprememb v Evropi. Zato bo uspešnost demografskega sklada mogoče presojati šele čez več let – predvsem po tem, ali bo dejansko povečal sredstva za pokojnine, prispeval k financiranju dolgotrajne oskrbe in razbremenil državni proračun ali pa bo ostal predvsem nova institucionalna oblika upravljanja državnega premoženja.