Vlada gradi demografski sklad

Javna obravnava predloga zakona o Nacionalnem demografskem skladu je zaključena. Ministrstvo za finance je v času razprave prejelo več kot 40 odzivov različnih institucij, strokovnih organizacij, socialnih partnerjev in društev. Na ministrstvu poudarjajo, da bodo vse pripombe skrbno preučili ter predlog zakona po potrebi dopolnili, kar kaže na prizadevanje vlade Janeza Janše, da enega ključnih razvojnih projektov pripravi v dialogu s stroko in zainteresirano javnostjo.

Nacionalni demografski sklad predstavlja enega osrednjih sistemskih projektov nove vlade. Njegov namen je zagotoviti dolgoročne dodatne vire za financiranje pokojnin in drugih ukrepov, povezanih s staranjem prebivalstva, hkrati pa pod eno upravljavsko streho združiti pomemben del državnega premoženja. Po prvotnih ocenah bi sklad upravljal premoženje v vrednosti približno 16,8 milijarde evrov.

Večja varnost pokojninskega sistema

Na ministrstvu za finance poudarjajo, da sklad ne pomeni spremembe obstoječega pokojninskega sistema, temveč ustvarjanje dodatnega, dolgoročno stabilnega finančnega vira za njegovo vzdržnost.

Finančni minister Andrej Šircelj je že ob predstavitvi predloga izpostavil, da želi vlada ustvariti večjo predvidljivost financiranja pokojnin in zmanjšati tveganja, ki jih prinašajo neugodni demografski trendi. Slovenija se namreč podobno kot večina evropskih držav sooča s staranjem prebivalstva, kar pomeni vedno večje pritiske na javne finance.

Po oceni ministrstva bo bolj profesionalno upravljanje državnega premoženja omogočilo boljše donose, ti pa bi se dolgoročno namenjali financiranju pokojninskega sistema in drugih demografskih ukrepov.

Sklad ne pomeni spremembe obstoječega pokojninskega sistema, temveč ustvarjanje dodatnega.

Več kot 40 odzivov kot priložnost za izboljšave

Na ministrstvu poudarjajo, da je bilo zanimanje za zakon veliko. Pripombe so poslali ministrstva, državno odvetništvo, Komisija za preprečevanje korupcije, računsko sodišče, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), Modra zavarovalnica, Kapitalska družba, SID banka, Slovenski inštitut za revizijo ter številna društva upokojencev in sindikati.

Namesto da bi pripombe razumeli kot nasprotovanje projektu, jih na ministrstvu obravnavajo kot pomemben prispevek k oblikovanju bolj kakovostnega zakona. Vse prejete predloge bodo pregledali posamezno in tudi z vidika njihovega skupnega vpliva na končno ureditev.

Katere pripombe so bile najpogostejše?

Prejete pripombe se po navedbah ministrstva združujejo v tri glavne sklope. Prvi se nanaša na krepitev preprečevanja nasprotja interesov, večjo integriteto in strokovnost upravljanja sklada ter jasnejše postopke odgovornosti upravljavcev.

Drugi sklop odpira vprašanja sestave organov sklada, njihovega imenovanja ter dodatnih pojasnil posameznih zakonskih določb, ki bi pripomogle k večji pravni jasnosti in učinkovitejšemu izvajanju zakona.

Tretji sklop pripomb pa obravnava vire financiranja in sestavo premoženja nacionalnega demografskega sklada ter njegovo prihodnjo vlogo v sistemu financiranja pokojnin.

Zakon še ni dokončan

Zaključek javne obravnave še ne pomeni konca priprave zakona. Ministrstvo za finance bo v prihodnjih tednih analiziralo vse prejete pripombe in pripravilo morebitne dopolnitve besedila.

Razprava se bo nadaljevala tudi na Ekonomsko-socialnem svetu, nato pa bo predlog obravnavala vlada. Po trenutni časovnici naj bi vlada zakon potrdila v tretjem četrtletju letošnjega leta, državni zbor pa bi o njem odločal v zadnjem četrtletju.

Pomemben korak k dolgoročni finančni stabilnosti

Vzpostavitev nacionalnega demografskega sklada pomeni enega najbolj ambicioznih projektov sedanje vlade na področju javnih financ in upravljanja državnega premoženja. Cilj ni le učinkovitejše upravljanje državnih naložb, temveč predvsem ustvarjanje trajnejših finančnih temeljev za prihodnje generacije upokojencev.

Odločitev ministrstva, da po zaključeni javni razpravi preuči vse prejete pripombe in po potrebi izboljša zakonski predlog, kaže na pristop, ki združuje jasno reformno usmeritev z odprtostjo do strokovnih argumentov. Prav takšen način priprave sistemskih reform povečuje možnosti, da bo nacionalni demografski sklad postal dolgoročno stabilen in zaupanja vreden steber slovenskega pokojninskega sistema.

Demografski sklad je eden najbolj ambicioznih projektov sedanje vlade.