Alexander Soros je obiskal Niko Kovač. Toda on ni kdorkoli

Alexander Soros se je mudil v Sloveniji in obiskal Niko Kovač, ki je ena izmed obrazov Inštituta 8. marec ter glasna zagovornica ideje, da se je Izrael vmešal v slovenske volitve. Naravnost cinično je, da Kovačeva, ki je obraz nevladne organizacije z znatnimi sredstvi tujih organizacij, razpravlja o teorijah zarote iz Izraela. Alexander Soros je, kot se je sam izrazil, velik občudovalec Slavoja Žižka, zato sta nekaj časa debatirala.

Nika, Izraelci, splav in volitve

Nika Kovač je slavna po marsičem, toda verjetno se je v spomin najbolj zapisala z aktivno kampanjo za dostopnejši splav in z robantenjem proti Izraelu. Kritiko kampanje za splav lahko povzamemo v dveh razumnih okvirih. Prvi razlog je, da gre za relativno nepomembno kampanjo, kajti splav v Evropski uniji je dostopen, državljanke ga lahko opravijo v več državah. Celo predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je omenila, da je ta v EU že dovoljen, in sporočila, da ni potrebe po spreminjanju zakonodaje. Druga kritika je letela na promocijo splava, ki ženske sili in prepričuje v prekinitev nosečnosti, čeprav bi morda ravnale drugače ob pomoči družine, prijateljev in institucij. Nikina kampanja namreč ni vzela v ozir ženske travme po splavu.

Prav tako lahko povzamemo njeno izjemno aktivno kampanjo proti Izraelu, ki je na trenutke mejila že na obsedenost. Promovirala je idejo, da je šlo za izraelski genocid nad palestinskim prebivalstvom Gaze, ter minimalizirala palestinski napad na Izrael iz Gaze, ki je imel dejansko genocidni namen. Kasneje je njena obsedenost prešla še na povezave med takratnim vodjem opozicije Janšo in izraelsko navezo, ki naj bi si s snemanjem akterjev iz levice in pomembnejših vladnih uradnikov zagotovila zmago na volitvah. V ljubljanskem lokalu je izvedla tiskovno konferenco in razkrila janšistično-judovsko zaroto proti progresivnim silam Slovenije.

Financiranje Inštituta 8. marec in vplivanje na volitve

Nika Kovač je večkrat zanikala, da se financira iz državnega proračuna, kar drži. Toda finance dobi iz Obamove fundacije, Sorosove Open Society in Planned Parenthood, ki preko svojih skladov milijone evrov prelivajo v razne nevladne organizacije po svetu. Težko pa se oddalji od dejstva, da ob njenih kritikah opozicije, ki naj bi jo financiral Izrael, sama nima nobene težave s financiranjem Inštituta 8. marec s strani tujih skladov, ki jih vodijo 'progresivni' milijarderji. Ne more se namreč slepiti, da je Soroseva Open Society ena najaktivnejših organizacij v vplivanju na politiko zahodnih držav.

Nika Kovač se financira iz Obamove fundacije, Sorosove Open Society in Planned Parenthood, ki preko svojih skladov milijone evrov prelivajo v razne nevladne organizacije po svetu.

Teme, kot so migracije, splav, LGBT, socializem in drugo, so med najbolj financiranimi z donacijami in z namenom vplivanja na politične stranke, šolstvo, medije itd. Soros bi bil na primer v Sloveniji koristnejši, če bi doniral denar za postavitev modernega kliničnega centra, kot je s financiranjem organizacij, ki se borijo za dostop transspolnih žensk v ženske toalete. Ne gre namreč za dobrodelnost, ampak za spreminjanje politične krajine, ideologije, tradicije in kulture.

Alexander Soros in Huma Abedin

Alexander Soros je prevzel vajeti od očeta Georgea Sorosa, ki je že nekoliko v letih in se je verjetno naveličal svetovnega aktivizma. O očetu smo na Domovini že pisali, zato je zanimivejša Alexova zgodba.

Alexander je sin zgodovinarke Susan Webner, v otroštvu pa je užival sadove družinskega bogastva v elitnem predelu Katonah v zvezni državi New York. V Berkeleyu je opravil doktorat iz zgodovine, pomenljivo pa je, da gre za eno najbolj skrajno levih univerz v ZDA. Kasneje je obiskoval še Bard College in Centralno evropsko univerzo v Budimpešti.

Alexander se je pridružil upravnemu odboru Open Society že leta 2011, leto kasneje pa je ustanovil svojo fundacijo Alexander Soros Foundation in sporočil, da ne želi postati le še en otrok bogate fundacije. Danes je sicer prav to – otrok bogate fundacije. Aktivno se je namreč usmeril v podporo ilegalnim migracijam, splavu in ekstremnim teorijam intersekcionalnosti in spola.

Huma Abedin je soproga Alexandra Sorosa in nekdanja svetovalka Hillary Clinton. Vpletena je bila v več afer, najbolj znana je bila uporaba osebnega računalnika Clintonove za pošiljanje zaupnih državnih dokumentov, ko je opravljala funkcijo zunanje ministrice. Zadevo je raziskoval FBI in ugotovil, da so bila zaupna elektronska sporočila tudi na osebnem računalniku Abedinove in njenega nekdanjega moža Anthonyja Weinerja. Šlo je za 1.818 klasificiranih dokumentov, 22 pa jih je imelo celo oznako strogo zaupno. Weiner je želel kandidirati za župana New Yorka, vendar je na dan prišla afera o pošiljanju 'žgečkljivih' sporočil mladoletnicam. Nekdanji član Demokratske stranke je potem pristal v zaporu, Abedinova pa se je poročila s Sorosem.

Vplivanje na volitve v ZDA

Alexander Soros je aktivno zalagal organizacije, ki so podprle nekdanjega predsednika Baracka Obamo in Georga Bidna. Kasneje se je aktivno lotil podpornikov trenutnega predsednika Trumpa in članov Republikanske stranke. Alexander je doniral milijone ameriških dolarjev, kajti kot se je sam izrazil – ko je bil izvoljen Trump, čuti žalost vsak dan, saj je svet zaradi njegove izvolitve v nevarnosti, zato si je zadal cilj narediti vse, da prepreči to nevarnost.

Pri Sorosu torej ne gre za običajno politično udejstvovanje, ampak za nesprejemanje drugačnosti in druge strani. Gre za miselno ideološko naravnanost, ki je podobnejša sekti kot pa razumnemu sprejemanju sveta. Vse, kar ni vladavina 'njegovih' oziroma tistih, s katerimi se strinja, predstavlja nevarnost, ki jo je treba zatreti.

Huma Abedin je Georgea Sorosa poznala že iz Clintonove kampanje, ko je kandidirala za zunanjo ministrico skupaj na Obamovi listi. V WikiLeaks so prišli na dan dokumenti, ki so razkrili, da je svetovalec John Podesta svetoval Clintonovi, naj pusti Sorosa pri miru, ker ima v načrtu uničiti tradicionalno dobre odnose med Izraelom in ZDA. Soros je ta načrt izvajal podtalno, Obamovi kampanji je doniral 25 milijonov ameriških dolarjev, kar je bilo dovolj za učinkovit vpliv na zakonodajalce.

Sorosev pogled se je razkril v komunikaciji s Podesto Michaelom Vachonom, ki je bil Sorosev svetovalec, kjer je za evropski antisemitizem okrivil izključno ZDA in Izrael ter obtožil ZDA kot največjo grožnjo svetovni svobodi. Zato se ne gre čuditi, da se takšni skrajni pogledi izkristalizirajo tudi v slovenskih pretežno levih nevladnih organizacijah.

Soros ne vpliva le na volitve državnikov, ampak tudi na volitve sodnikov ali pa na popolnoma regularno in legalno delo vladnih organov, na primer policije ali ICE. Eden izmed resnih napadov na neodvisnost sodstva so bili protesti proti sodniku Brettu Kavanaughu, ko je bil potrjen kot sodnik vrhovnega sodišča. Skrajni levičarski aktivisti so protestirali na več koncih, tudi pred sodiščem, nenavadno pa je bilo veliko število organizacij na protestih. Ameriški mediji so ugotovili, da je organizacija Open Society za ta namen financirala kar 50 nevladnih organizacij, kar je bil grozljiv primer vmešavanja v neodvisnost sodne oblasti. Med njimi so bile celo organizacije, kot sta Planned Parenthood ali NARAL Pro-choce America, ki nimata popolnoma nič z izvolitvijo sodnikov. Zato se ne gre čuditi, da se je Tom Perriello, ameriški direktor Open Society, redno sestajal z Bidnovimi visokimi uradniki v Beli hiši, vendar so vsebine pogovorov netransparentno zakrili.

Soros ne vpliva le na volitve državnikov, ampak tudi na volitve sodnikov ali pa na popolnoma regularno in legalno delo vladnih organov, na primer policije ali ICE.

Podpora terorizmu

Ministrstvo za pravosodje v ZDA je odprlo preiskavo o financiranju terorizma, kjer se je znašla organizacija Open Society. Ne gre namreč le za vprašanje, ali je ta financirala domače teroristične organizacije, ampak ali je financirala tudi tuje. Če bi to držalo in bo preiskava pokazala, da je šlo za financiranje terorizma, potem bi lahko izgubila status neprofitne organizacije. Domačim organizacijam z oznako teroristične je Soros doniral skoraj 24 milijonov ameriških dolarjev, medtem ko je tujim terorističnim organizacijam doniral več kot 50 milijonov ameriških dolarjev.

Soros je tujim terorističnim organizacijam namenil še več, te so namreč dobile preko 50 milijonov ameriških dolarjev! Palestinian Performing Arts Network (PPAN) je navijala za pokol 7. oktobra in se razglasila za del Hamasa ter dobila 1,8 milijona ameriških dolarjev donacij. Al-Haq je dobila kar 2,8 milijona ameriških dolarjev in je povezana s teroristično organizacijo Popular Front for the Liberation of Palestine (PFLP). Denar so dobile mnoge druge organizacije, predvsem tiste, povezane s Council on American-Islamic Relations (CAIR), ki je del organizacije Mednarodna muslimanska bratovščina.

Podpora levim skrajnežem in netransparentnost

Soroseva organizacija Open Society je bila leta 2016 razglašena za najmanj transparentno neprofitno organizacijo v ZDA, v preostalih letih pa se ni izkazala dosti boljše. NGO Monitor je na primer podal poročilo, da gre za takšno sivo cono financiranja, da ni znano, katere organizacije prejemajo koliko denarja. Open Society je neprofitna organizacija, ki je verjetno na vrhu lestvice po nizkih ocenah poslovanja.

Eden izmed najočitnejših primerov financiranja nasilja in skrajnežev je bil po smrti Georgea Floyda leta 2020. Takrat je Open Society donirala 150 milijonov ameriških dolarjev skupinam za rasno pravičnost, kar je pripeljalo do neslutenega nasilja ne le po ameriških mestih, ampak celo evropskih, ki niso imeli z Georgeem Floydom popolnoma nič. Uničevanja in požiganja trgovin, javne lastnine, nasilja nad prebivalstvom in uničevanja kulturne dediščine ni sprožila jeza temnopoltih, ampak organizirano financiranje skrajnih aktivističnih gibanj s strani Open Society. Soros je kriv za ponovno vzpostavitev napetih odnosov med rasami.

Uničevanja in požiganja trgovin, javne lastnine, nasilja nad prebivalstvom in uničevanja kulturne dediščine ni sprožila jeza temnopoltih, ampak organizirano financiranje skrajnih aktivističnih gibanj s strani Open Society.

Enako Open Society financira aktiviste za reparacije zaradi suženjstva v ZDA pred več kot 150 leti. Takšni absurdi prilivajo olja na ogenj med rasami in razkrajajo zahodne družbe. Podobne ideje so se začele pojavljati tudi v Evropi, toda prepričani smo lahko, da Sorosove fundacije ne bodo financirale slovenskih aktivistov, ki bi se zavzemali za turške reparacije za ugrabljene in zasužnjene otroke med turškimi vpadi. Sorosovi aktivisti za reparacije v ZDA so med najbolj ekstremnimi elementi levice, kot je na primer Cheryl Harris, specialistka za 'kritično rasno teorijo'.

Skrajno leva agenda

Čeprav je George Soros sprva Open Society ustanovil kot organizacijo, ki se bo borila za odprto in svobodno družbo, pa je treba poudariti, da so organizacije, ki jih financira, daleč od omenjenih idealov. Če se je organizacija začela kot pomoč zatiranim temnopoltim Južnoafričanom leta 1979, je do danes celotna mreža fundacij prešla v financiranje levega ekstremizma. Foundation To Promote Open Society je sorodna organizacija iz Sorosove mreže in aktivno podpira več kampanj.

Boj za splav je ena najbolj 'priljubljenih' donacij, torej ima Nika v tem primeru srečo. Toda težava pri promociji splava je ravno promocija, ki se ozira na splav kot komercialni zdravstveni produkt in ne morda kot na potencialno travmo pri ženski. Otrok se obravnava kot bolezen, splav pa kot hitro in poceni zdravilo za rešitev 'bolezni'. Ne gre le za splav pri posiljenih ženskah ali pri evidentno prizadetem otroku, ampak za promocijo ideje, da je vsaka nenačrtovana nosečnost nezaželena. Ženske se tako postavi pred dejstvo brez ozira na psihološke posledice zaradi splava, namesto da bi se promovirala pomoč pri zanositvi.

Težava pri promociji splava je promocija, ki se ozira na splav kot komercialni zdravstveni produkt. 

Eden izmed najbolj kontroverznih financiranj fundacije je spolna tranzicija, kjer transvestitska društva promovirajo relativno lahko mutilacijo še mladoletnih otrok z zaviralci pubertete, hormonskimi terapijami in operacijskimi posegi. Nekoč delujoče tranzicije odraslih z dejansko težavo disforije so se spremenile v supermarket spolne promocije, kjer mlade med najstniškim odraščanjem aktivisti prepričujejo v spremembo spola kot rešitev za psihološke težave. Na srečo ima Slovenija to področje dobro urejeno, aktivisti pa vanj še niso posegli.

Nasilje okoljskih nevladnih organizacij, ko napadajo tovarne in kulturno dediščino, je rezultat poplave denarja, ki ga dobijo od raznih fundacij. S tem denarjem se lahko učinkovito organizirajo v mrežo in poskrbijo za pravno varstvo. Open Society je darovala eno milijardo ameriških dolarjev za boj proti avtoritarnosti in podnebnim spremembam, največ v Evropi. Okoljske nevladne organizacije zato lahko lobirajo v politiki, kot na primer Nika Kovač za promocijo splava, kar se potem odrazi tudi v odločitvah Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Zato se ne gre čuditi zadnjemu glasovanju evropskih parlamentarcev v zvezi z emisijskimi kuponi, kjer so glasovali za industrijski samomor EU.

Sorosov boj proti katolikom je relativno znan, začel pa se je z bojem proti irski Katoliški cerkvi v 80. letih 20. stoletja, kjer je v osnovi šlo za umik prepovedi splava. Toda ni ostalo le pri tem, ker je Open Society zavzela sovražnejše stališče in začela na splošno financirati organizacije, ki se borijo proti Katoliški cerkvi. Podobno so v ZDA financirali več organizacij s protikatoliško politično agendo, ki jo je vodil ravno John Podesta preko organizacije Center for American Progress.

Težava Open Society in Nike Kovač

Ne gre več za neprofitno združbo organizacij, ki se borijo za pravico temnopoltih ali gejev, da bi izrazili medsebojno ljubezen. Gre za ideološki boj, ki je zrasel na skrajni levici in želi spremeniti Zahod v svojih temeljih. Gre za protizahodni aktivizem, ki ga je sprva financirala Sovjetska zveza, danes pa ga financirajo ostareli milijarderji s slabo vestjo in njihovi potomci, ki živijo v zlatih kletkah luksuznih nebotičnikov in zaprtih sosesk. Še huje – nekateri so del protidržavnega delovanja, ki ga na primer financira Kitajska v subverzivni vojni proti Zahodu. Takšen primer je milijarder Roy Singham in njegova soproga iz Code Pink, njun namen pa je pomoč Komunistični partiji Kitajske pri razgradnji zahodnega sistema.

Gre za ideološki boj, ki je zrasel na skrajni levici in želi spremeniti Zahod v svojih temeljih. Gre za protizahodni aktivizem, ki ga je sprva financirala Sovjetska zveza, danes pa ga financirajo ostareli milijarderji.

Le zakaj bi si sicer prizadevali za neomejene ilegalne migracije, popolno razvrednotenje zahodnih kultur in promocijo nizke rodnosti? Tega namreč ne počnejo na Kitajskem ali v Burkini Faso. Medtem ko bijejo boj proti Katoliški cerkvi, ne bodo nikoli financirali organizacije, ki bi se borila proti Muslimanski bratovščini.

V takšnem duhu ravna tudi Nika Kovač, ki je še nismo slišali, da bi obsodila islamsko nasilje nad ženskami, ki deklicam tudi že v Sloveniji odreka svobodno izbiro moža in gibanja. Ali so morda obsodili skrajni islamizem, ki si je za žrtev vzel parado ponosa v Berlinu? Na komemoraciji žrtev v Berlinu so govorniki pokazali ravno to skrajno ideološko zaslepljenost z izjavo, da so presenečeni, ker se v množico ni zapeljal beli kristjan. Ta izjava pove, da skrajne organizacije niso več na margini nevladnega spektra, ampak del krajine, ki sega od univerz do politike. Levica se je odmaknila zelo daleč od sredine. Ravno za to so krivi Soros, Open Society in Nika Kovač.