Država dvojnih meril

Zdi se, da je v Sloveniji za boj proti političnim nasprotnikom dovoljeno uporabiti vse – tudi manipulacijo, laž in zavajanje. Zdi se, da je 'našim' dovoljeno vse, 'vašim' pa (skoraj) nič. Če kradejo 'naši', je to sprejemljivo, sicer ne. Eni lahko vpijejo »Smrt janšizmu!«, medtem ko drugemu zaradi oznake, da je nekdo »komunajzer«, v isti sapi očitajo sovražni govor. Seveda nič od tega ne sodi v politično razpravo in ne pritiče javnim funkcionarjem.

Na politični levici tovrstne izjave zasledimo predvsem ob nastajanju desne vlade, a njihovi odzivi niso racionalni. Običajno napovedujejo najmanj fašizem, če ne celo apokalipse, iz česar lahko razberemo strah. S tem sporočajo svoje prepričanje, da oblast pripada samo njim. Kot da za svobodno demokratično državo ne bi bilo povsem normalno, da se na oblasti ena in druga stran izmenjujeta.

Ob razgreti debati o ustanavljanju parlamentarnih preiskovalnih komisij smo pred dnevi slišali marsikaj. Poslanka SD Meira Hot je na Pop TV trdila, da je v primeru dvakrat nepotrjenega dnevnega reda sej »prvič v parlamentarni zgodovini prišlo do tega, da se je onemogočila vzpostavitev parlamentarnih preiskovalnih komisij«.

Če želimo njeno izjavo demantirati, ni treba, da sežemo daleč v preteklost. Julija 2024 so namreč poslanci SDS in NSi v parlamentarni postopek vložili zahtevo za preiskovalno komisijo, ki bi preiskovala delovanje energetskih podjetij v državni lasti v zadnjih desetih letih. A preiskovalna komisija nikoli ni bila ustanovljena, saj predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič zahteve nikoli ni uvrstila na dnevni red sej. Kar torej opozicija zdaj problematizira, je tedaj (vsaj po tihem) podpirala. In obratno.

Na politični levici ob nastajanju desne vlade običajno napovedujejo najmanj fašizem, če ne celo apokalipse, iz česar lahko razberemo strah.

Prejšnji teden je mimo medijske pozornosti, seveda z nekaj izjemami, ušlo srečanje Nike Kovač z milijarderjem Alexandrom Sorosem, sinom milijarderja Georgea Sorosa. Zanimivo je, da se Inštitut 8. marec o obisku iz tujine ni pohvalil na družbenih omrežjih, kjer je običajno redno aktiven.

Inštitut 8. marec je bil pred letošnjimi državnozborskimi volitvami najglasnejši, ko je kričal o domnevnem vplivu Izraelcev na slovenske volitve. Toda bolj kot Izraelci se v slovensko politiko vmešava prav Soroseva Fundacija za odprto družbo, ki denar v zahodnih državah namenja za financiranje ideoloških tem, kot je promocija migracij, splava in ideologije LGBT. Samo Inštitutu 8. marec so v zadnjih nekaj letih namenili več kot 300.000 evrov.

Bolj kot Izraelci se v slovensko politiko vmešava Soroseva Fundacija za odprto družbo, ki denar v zahodnih državah namenja za financiranje ideoloških tem.

Po drugi strani pa se ne gre čuditi, da se mora Inštitut 8. marec financirati iz navedenih virov. Finančna uprava je namreč prejšnji teden objavila podatke, ki razkrivajo, kdo je za Slovenke in Slovence resnični 'glas ljudstva'. Seznam prejemnikov dela dohodnine za donacije za leto 2025 kaže, da je daleč največ, tj. 3,24 milijona evrov, prejelo Društvo za srčno-žilne bolezni AED. Pri tem velja sicer opozoriti, da uporabniki družbenih omrežij poročajo o sumljivem poslovanju društva in manipulacijah pri zbiranju dela dohodnine za donacije, ki naj bi mejilo na njihov poslovni model.

V deseterici prejemnikov največ donacij sledijo Društvo Rdeči noski, Društvo Viljem Julijan, Zveza Anite Ogulin in ZPM, Slovenska karitas, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Zavod Mačja hiša, Zavetišče Horjul, Slovensko društvo Hospic in Unicef. V naslednji deseterici pa med drugim najdemo Katoliško cerkev, Islamsko skupnost v RS, Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Gorsko reševalno zvezo Slovenije.

Čaka nas vroča politična jesen, ki takšna ne bo samo pregovorno. Bližajo se namreč lokalne volitve, ki v prestolnici napovedujejo neizprosen boj za županski stolček, ki ga vse od leta 2006 zaseda Zoran Janković, v Sloveniji sinonim za korupcijo. Še pred tem bomo 11. oktobra na referendumu odločali, ali podpiramo novelo zakona o parlamentarni preiskavi. Koalicija skupaj z Resni.co vrača žogico in predlaga tudi tri posvetovalne referendume.

Poleg tega se nam, če bodo predlagatelji zbrali 40.000 podpisov, obeta referendum o interventnem zakonu za razvoj, saj je ustavno sodišče razveljavilo sklep DZ, da referendum zaradi določb o davkih ni dopusten. Ustavni sodniki so opozorili, da mora biti t. i. tehnika omnibus, pri kateri se z enim zakonom posega na več med seboj ločenih področij, izjema, s čimer se lahko strinjamo. A težava je, da leve stranke to tehniko zdaj problematizirajo, čeprav so jo leta 2022 uporabile v zakonu Nike Kovač za zmanjšanje »škodljivih posegov politike«, desne stranke pa počnejo to, kar so v prejšnjem mandatu problematizirale.

Odločitve bodo torej v rokah nas vseh. Ne pomaga pritoževanje, kdo vse je kriv in kaj vse bi moralo biti boljše. Pomaga pa naše aktivno udejstvovanje najmanj na volitvah in referendumih, kar sta naša državljanska dolžnost in odgovornost. Kakor si bomo postlali, tako bomo spali.

Ne pomaga pritoževanje, pomaga pa naše aktivno udejstvovanje najmanj na volitvah in referendumih.

(D263, 3)