Vozniško dovoljenje B kategorije ima že več kot 435.000 ljudi, starejših od 60 let

Slovenija se stara, povprečna starost prebivalcev se dviga, zato je na cestah vedno več starejših voznikov. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bilo na začetku leta 2025 starih 65 let ali več 22,1 odstotka prebivalcev, to je več kot 460.000 ljudi, povprečna starost je dosegla približno 44 let, leta 1991 je bila okoli 36 let. Podobna je slika v Evropski uniji: po podatkih Eurostata, statističnega urada EU, je bil delež starih 65 let ali več 22,0 odstotka, do leta 2100 naj bi ta delež dosegel 32,5 odstotka.

Tretjina voznikov je starejših od 60 let 

Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko (MZIE), ki vodi evidenco vozniških dovoljenj, je sporočilo, da je bilo 30. septembra 2026 veljavnih 435.567 dovoljenj kategorije B v starostnih razredih od 61 let naprej, kar je 31,8 odstotka vseh 1.368.708 takih dovoljenj. Ob koncu leta 2023 jih je bilo 393.546 (29,2 odstotka), ob koncu leta 2024 pa 406.317 (30,0 odstotka). Imetnikov, mlajših od 61 let, je za okoli 23.000 manj, starejših od 60 let pa za 42.021 oziroma 10,7 odstotka več.

Najhitreje rastejo najstarejši razredi. Imetnikov od 71 do 80 let je zdaj 163.668, ob koncu leta 2023 jih je bilo 135.595 (20,7 odstotka več), nad 80 let pa 34.878 proti 28.698 (21,5 odstotka več). V razredu od 61 do 70 let je rast 3,4 odstotka. Med imetniki nad 80 let se je delež žensk povečal z 29,2 na 32,9 odstotka.

Ministrstvo je podatke razdelilo v razrede 61 do 70, 71 do 80 in več kot 80 let, zato števila voznikov, starih 65 let ali več, ni mogoče izračunati. Svežega podatka za starejše od 90 let nismo dobili. Zadnji javno znani podatki so starejši: Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (AVP) navaja 1.006 imetnikov, starejših od 90 let, na dan 31. decembra 2024, Žurnal24 pa 1.082 na dan 9. oktobra 2024. N1 je v članku iz leta 2024 navedel 1.196, a brez datuma podatka.

Ministrstvo razlike pripisuje različnim presečnim datumom, starostnim mejam in merilom zajema. Odgovorov nismo dobili tudi na vprašanja o številu podaljšanj po 70. letu in zavrnjenih podaljšanjih, o razmerju med pozitivnimi, omejenimi in negativnimi zdravniškimi spričevali ter o številu predlogov policije za preverjanje voznikov. Ministrstvo teh podatkov v zahtevani obliki nima in ne more potrditi, ali jih vodi Ministrstvo za zdravje ali policija.

Zanimivo, kako v dobi digitalizacije odgovorov ni na voljo, oziroma, bi pri pristojnih potrebovali več dni, da bi priskrbeli ažurne podatke. In spet smo pri vprašanju sistema, ki je zaspal ob preglednicah v »Excel-u«. Digitalizacija je tudi sicer zadeva, ki si zasluži posebno poglavje.  

Največ je starejših povzročiteljev nesreč 

AVP navaja, da so leta 2025 povzročitelji, stari 65 let ali več, povzročili 2.991 prometnih nesreč, v katerih je bilo 5.646 udeležencev in 21 smrtnih žrtev. Med desetletnimi razredi je bilo največ nesreč pri povzročiteljih od 25 do 34 let (2.749). Pri smrtnih žrtvah jih je bilo 20, pri skupini od 35 do 44 let, 15 pri skupini od 45 do 54 let, po 12 pri skupinah od 18 do 24 in od 65 do 74 let. Skupina 65+ je zbirna in zajema razrede od 65 do 74, od 75 do 79 in 80 let ali več, zato neposredna primerjava z desetletnimi razredi ni povsem pravična. Leta 2024 je skupina nad 65 let povzročila 2.729 nesreč in 10 smrtnih žrtev (AVP). Do konca septembra 2026 je bilo 2.177 nesreč in 11 smrtnih žrtev, največ smrtnih žrtev (16) pa so povzročili vozniki od 35 do 44 let.

Vzroki se po starosti razlikujejo, neprilagojena hitrost in neustrezna varnostna razdalja s starostjo upadata, vendar narašča neupoštevanje pravil o prednosti in premiki z vozilom, na primer obračanje ali vzvratna vožnja. Policija vzrokov, povezanih z mobilnimi telefoni in drugimi motečimi dejavniki, ne beleži. Marsikaj od naštetega je posledica slabših motoričnih sposobnosti, počasnejših refleksov, slabšega vidnega polja in še bi lahko naštevali.

Največ težav starejšim povzročajo krožišča

Inštruktor varne vožnje Danijel Granda pravi, da so najpogostejše težave slabši sluh in vid. Vodja varne mobilnosti Erik Logar dodaja, da starejši, ki so izpit opravljali pred uvedbo protiblokirnega zavornega sistema (ABS), pogosto ne razumejo ABS in elektronskega stabilnostnega programa (ESP), zavirajo po občutku, inštruktorji pa opažajo, da se mnogi v sili izogibajo, ne da bi zavirali.

Policija ocenjuje, da so starejši vozniki počasnejši in težje opravljajo več nalog hkrati, a niso objestni.

Starejšim je težko v krožiščih, conah 30 kilometrov na uro, pri vključevanju na avtocesto, držanju razdalje in prehitevanju na regionalnih cestah (N1, marec 2025). Policija ocenjuje, da so počasnejši in težje opravljajo več nalog hkrati, a niso objestni. Slovenskih meritev reakcijskega časa v pregledanih virih nismo našli. Specialistka Polona Savič iz Zavoda za varstvo pri delu (ZVD) kot bolezni, ki zahtevajo dodatno oceno, našteva sivo mreno, sladkorno bolezen, aritmijo, aterosklerozo in obstruktivno apnejo v spanju.

Dovoljenje po 70. letu velja največ pet let in samo ob zdravniškem spričevalu

Zakon o voznikih (ZVoz-1) zgornje starostne meje ne določa. Po četrtem odstavku 59. člena se dovoljenje kategorije B izda z veljavnostjo deset let, vendar največ do dopolnjenega 70. leta, po 70. letu za pet let. Do 70. leta se dovoljenje voznikom brez zdravstvenih omejitev podaljša brez zdravniškega pregleda, nato je nujno spričevalo o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo; krajši rok lahko določi zdravnik. Ministrstvo je sporočilo, da je v obtoku še 223.286 starih »roza« dovoljenj na tridelnem obrazcu, kar velja za vse imetnike, ne le za starejše. Po navedbah medijev ta veljajo do 80. leta, česar ministrstvo ni potrdilo.

Zakon o voznikih zgornje starostne meje za dovoljenje B kategorije ne določa. 

Direktiva (EU) 2025/2205, ki jo je EU sprejela oktobra 2025, predvideva 15 let veljavnosti dovoljenj za osebne avtomobile (10, če služijo tudi kot osebna izkaznica), države pa smejo veljavnost skrajšati za voznike, stare 65 let ali več. Pred izdajo in podaljšanjem bo obvezen zdravniški pregled, ki ga države lahko nadomestijo s samooceno. Enotne starostne omejitve ni. Države imajo za prenos čas do novembra 2028, pravila pa se bodo uporabljala najpozneje od novembra 2029.

Namen pregledov ni, da bi starostnike izključili iz vožnje.

Po sedemdesetem letu je za podaljšanje nujno zdravniško spričevalo

Zdravstveni dom Ljubljana zaračuna osnovni pregled 49 evrov in psihologa 73,20 evra, po navedbah iz marca 2025 skupaj s pregledom nočnega vida dobrih 140 evrov. Za EKG, laboratorij in okulista so potrebna doplačila.

Pri Zavodu za varstvo pri delu (ZVD) je običajna cena od 150 do 250 evrov, Zveza društev upokojencev Slovenije pa navaja od 50 do 120 evrov, odvisno od ustanove.

Mreža LAM Care ima pregled s psihologom in EKG od 170 evrov. Glede na to, da imajo nekateri upokojenci nizke pokojnine jim lahko to predstavlja velik finančni zalogaj.

Če upoštevamo in dodamo še letno registracijo vozila, zavarovanje, tehnični pregled vozila (če je potreben), plačilo cestnine in prištejemo, recimo, še letno vinjeto, po tem skupni znesek ni tako nedolžen, če je pokojnina skromna.