Afere kot krinka?

Česar v preteklem mandatu zaradi blokade parlamentarne preiskave o energetiki oziroma poslih Gen-I-ja niso mogli postoriti poslanke in poslanci, so v minulih tednih opravili organi pregona. A ne slovenski, ki najbrž še čutijo posledice načrtnega čiščenja 'janšistov' iz prejšnjega mandata, pač pa romunski. Za zapahi oziroma za zdaj v priporu v Bukarešti se je znašel direktor hčerinskega podjetja Gen-I Gregor Hudohmet.

Obtožba proti direktorju družbe Gen-I Sonce je težka skoraj pol milijona evrov. Toliko naj bi Hudohmet namreč zase zahteval od posla z izgradnjo infrastrukture za shranjevanje energije v baterijah v mestu Gheorgeni. In če so sramežljivi zapisi, povezani z afero, pri nas kar ekspresno izginili z naslovnic osrednjih medijev, ji je največja in najbolj gledana komercialna televizijska mreža v Romuniji Pro TV namenila osrednje mesto v informativni oddaji. Glas o domnevno koruptivnem Slovencu je segel celo do kitajskih medijev. Kitajska je namreč kot glavna proizvajalka solarne opreme, baterijskih sistemov in sončnih celic prisotna tudi v Romuniji.

Medtem pa pri nas tudi v političnih krogih poskusi banaliziranja in zmanjševanja teže očitkov. Da gre za izjemno sposobnega inženirja ter predanega in korektnega človeka, je zapisal poslanec Svobode Robert Golob, bivši šef Gen-I-ja. Da je bil zato tudi gost na njuni poroki. »Grega, ki ga poznam jaz, si zasluži, da počakamo na dejstva,« je zapisal. 

To si seveda zasluži vsak osumljeni, ki mu krivda (še) ni dokazana. A Golob ima morda tudi dodaten razlog, da ščiti prijatelja, ki se je tedaj še v njegovem Gen-I-ju zaposlil leta 2017. Hudohmeta in Goloba namreč ne povezuje le prijateljski odnos, pač pa tudi – Romunija. Zanimivo je, da je bil Golobov razvpiti bančni račun pri banki Raiffeisen v Bukarešti (le kilometer stran od tamkajšnje podružnice Gen-I-ja) odprt le leto dni po prihodu Hudohmeta v podjetje.

Če so sramežljivi zapisi, povezani z afero, pri nas kar ekspresno izginili z naslovnic osrednjih medijev, ji je največja in najbolj gledana komercialna televizijska mreža v Romuniji Pro TV namenila osrednje mesto v informativni oddaji.

Golob se je sicer skliceval na ukradeno identiteto, a so ga v banki demantirali. To seveda predsednika Svobode neposredno še ne povezuje s posli Hudohmeta, preiskovalci pa se bodo morda v prihodnje morali vendarle posvetiti tudi vprašanju, ali gre le za naključje.

Če Goloba ob nekdanjih ministrih, s katerimi mu ni uspelo sestaviti dostojne vlade v senci, zdaj po sili razmer zapuščajo še poslovni in zasebni partnerji, se podoben scenarij razkola očitno odvija tudi na skrajnem krilu slovenske levice. Pospremljen je s še bolj umazanimi očitki o jemanju drog in spolnih zlorabah. Nekdaj vsaj dobri znanci iz Levice in njenih simpatizerskih krogov se danes nočejo več poznati. Ker je Dušanu Smodeju nekega dne dovolj, izusti nekaj krepkih zoper šefa Levice Luko Mesca. Češ da jemlje kokain.

Pogled na nekoliko nervozno obnašanje Luke Mesca na nekaterih posnetkih iz državnega zbora daje vtis, da to ne bi bilo nič presenetljivega. Pravzaprav je verjetno še bolj zanimivo, kako v Levici ob omembi afere Fotopub tudi tokrat skačejo v zrak in togotno hitijo sanirati nesporno škodo, ki so si jo zakuhali. Mescu bi vsaj najbolj razpuščeni del njegovih volivcev kokain morda celo še odpustil. Laž bo težje.

Smodejeva razkritja so presenetila marsikoga. Toda naivno bi bilo misliti, da je bil njegov edini namen, da si olajša dušo in da se iz tujih mest postopoma spet vrne v domovino, kot je zatrjeval v pogovoru. Afera ima morda akterje na še višjih ravneh slovenske politike; ko gre za aktualno levo politiko, pravzaprav v njenem izvoru. In morda je bilo v tem primeru treba žrtvovati Mesca, da zaščitijo koga drugega.

Hudi izzivi ideologov bivše vlade, ki se v novem položaju nikakor ne znajdejo več, dajejo slutiti, da se na levi sredini morda že kuha naslednji v vrsti novih obrazov.

S sodelavcem Dušana Smodeja, slikarjem Romanom Uranjekom, ki je ob izbruhu afere storil samomor, naj bi bila namreč dve leti v intimni zvezi Ana Kučan, najstarejša hči nekdanjega predsednika republike in zadnjega šefa partije Milana Kučana. Ista Ana Kučan pa naj bi že na letošnjih lokalnih volitvah načrtovala aktivacijo v politiki; najprej na lokalni, ljubljanski ravni.

Hudi izzivi ideologov bivše vlade, ki se v novem položaju nikakor ne znajdejo več, dajejo slutiti, da se na levi sredini – sicer skozi stranska vrata in previdno, pa vendarle – morda že kuha naslednji v vrsti novih obrazov.

(D271, 3)