Snežič kazensko ovadil sarajevski GEN-I, izpostavlja tudi Roberta Goloba

Davčni svetovalec Rok Snežič je uredništvo Domovine obvestil o kazenski ovadbi, ki jo je zaradi suma davčne utaje, pranja denarja in drugih morebitnih nezakonitosti pri poslovanju sarajevske družbe GEN-I naslovil na bosansko Državno agencijo za preiskave in zaščito (SIPA). V ospredju so finančni rezultati podjetja, ki je leta 2025 ustvarilo več kot 191 milijonov evrov skupnih prihodkov, leto pa zaključilo z vsega 2.360 evri čistega dobička. Snežič zahteva pregled finančnih tokov in morebitnega preusmerjanja denarja med povezanimi podjetji, pri čemer izpostavlja tudi nekdanjega prvega moža slovenskega GEN-I Roberta Goloba.

V ovadbi, ki jo je posredoval našemu uredništvu, Snežič zahteva podroben pregled poslovanja družbe GEN-I d. o. o. Sarajevo med letoma 2023 in 2025. Podjetje je v stoodstotni lasti slovenskega trgovca z električno energijo GEN-I, vodi ga direktor Predrag Savić, po podatkih bosanskega poslovnega portala CompanyWall pa zaposluje zgolj dva človeka. Snežič od bosanskih preiskovalcev zahteva, naj preverijo upravičenost poslovnih stroškov, morebitno umetno zmanjševanje dobička in davčnih obveznosti ter ugotovijo, kdo so bili končni prejemniki morebitnih spornih nakazil.

Milijonski posli, skoraj nič dobička

Po podatkih portala CompanyWall je sarajevski GEN-I leta 2025 ustvaril 374.286.232 konvertibilnih mark oziroma približno 191,4 milijona evrov skupnih prihodkov. Uradno letno poročilo skupine GEN-I za leto 2025 medtem razkriva, da je družba ob 188,32 milijona evrov prihodkov od prodaje dosegla le 2.360 evrov čistega dobička. Na vsak milijon evrov prihodkov od prodaje je tako ustvarila približno 12,5 evra dobička.

Snežič v ovadbi sicer navaja približno 1.200 evrov dobička, medtem ko uradno letno poročilo matične družbe izkazuje 2.360 evrov. Podatka o skupnih prihodkih in prihodkih od prodaje se prav tako razlikujeta, saj gre za različni računovodski kategoriji. Nizka dobičkonosnost ni značilna le za zadnje poslovno leto, čeprav se je dobiček leta 2025 še občutno zmanjšal. Leta 2024 je sarajevski GEN-I ob približno 331 milijonih konvertibilnih mark skupnih prihodkov ustvaril 28.683 evrov čistega dobička, leta 2023 pa je ob 357,5 milijona mark prihodkov izkazal 347.261 mark dobička.

Nizka dobičkonosnost ni značilna le za zadnje poslovno leto.

V zadnjih treh letih je podjetje tako ustvarilo več kot milijardo konvertibilnih mark prihodkov, dobiček pa se je iz leta v leto zmanjševal. Pri trgovanju z električno energijo lahko visoki prihodki nastajajo zaradi velikih količin kupljene in prodane elektrike, medtem ko razlika med nakupno in prodajno ceno ostaja majhna. Snežič pa želi, da preiskovalci poleg poslovnih rezultatov preverijo tudi, po kakšnih cenah je sarajevska družba poslovala z drugimi podjetji v skupini GEN-I in ali so bili vsi odhodki ustrezno dokumentirani.

Zahteva odgovor glede vprašanja, kam je bil usmerjen denar?

Osrednji del kazenske ovadbe se nanaša na morebitno neupravičeno zmanjševanje dobička in davčne osnove. Snežič predlaga pregled svetovalnih pogodb, posredniških provizij, upravljavskih stroškov, licenčnin, medpodjetniških posojil in drugih finančnih transakcij. »Posebej zahtevam, da se preveri, kje so končala denarna sredstva, ustvarjena s poslovanjem družbe, in ali je morda prišlo do njihovega nezakonitega preusmerjanja na druge pravne ali fizične osebe,« je zapisal v ovadbi.

Posebno pozornost namenja transfernim cenam, torej cenam, po katerih med seboj poslujejo podjetja znotraj iste poslovne skupine. Če bi bile te cene umetno določene, bi bilo mogoče dobiček prenašati med državami in s tem vplivati na višino davčnih obveznosti. Bosanske preiskovalce zato poziva, naj preverijo, ali so bile transakcije med povezanimi družbami izvedene pod tržnimi pogoji in ali so imele dejansko poslovno podlago. Od agencije SIPA zahteva tudi preverjanje morebitnega pranja denarja, zlasti nakazil, pri katerih bi lahko šlo za prikrivanje izvora sredstev ali njihovih končnih prejemnikov.

Preiskovalci naj bi ugotovili tudi, ali je zaradi morebitnih nepravilnosti nastala škoda za proračun Bosne in Hercegovine.

Posebno pozornost namenja transfernim cenam, torej cenam, po katerih med seboj poslujejo podjetja znotraj iste poslovne skupine.

Pod drobnogledom direktor sarajevskega podjetja

Snežič v ovadbi posebej izpostavlja direktorja sarajevskega podjetja Predraga Savića. Zahteva preverjanje njegove vloge pri sprejemanju finančnih odločitev in odobravanju večjih poslov, pa tudi odgovornosti drugih oseb, ki so sodelovale pri upravljanju družbe.

Savić ima v skupini GEN-I širšo vlogo, saj je po podatkih letnega poročila za leto 2025 naveden tudi kot direktor družb GEN-I Beograd in GEN-I Tirana. Obe sta v stoodstotni lasti slovenskega GEN-I in poslujeta na regionalnem trgu električne energije. Tudi rezultati nekaterih drugih družb v skupini kažejo na visoke prihodke ob razmeroma nizkem dobičku. Beograjski GEN-I je leta 2025 ustvaril 279,91 milijona evrov prihodkov od prodaje in 117.648 evrov čistega dobička, albanska družba GEN-I Tirana pa ob 49,5 milijona evrov prihodkov 54.268 evrov dobička. Še izrazitejši razkorak izkazuje GEN-I Athens, ki je ob 93,58 milijona evrov prihodkov ustvaril le 6.891 evrov čistega dobička.

V ovadbi tudi ime Roberta Goloba

Snežič odpira tudi vprašanje odgovornosti nekdanjega vodstva slovenskega GEN-I, pri čemer posebej izpostavlja Roberta Goloba. Nekdanji predsednik vlade je energetsko družbo vodil več let, Snežič pa želi, da bosanski preiskovalci preverijo morebitne poslovne, upravljavske in finančne povezave med vodstvom slovenskega GEN-I in sarajevsko družbo. »Posebej opozarjam, da je Robert Golob pred nastopom funkcije predsednika Vlade Republike Slovenije opravljal funkcijo generalnega direktorja družbe GEN-I,« je zapisal Snežič. Preiskovalcem predlaga, naj ob morebitnih konkretnih dokazih preverijo, ali so imele takšne povezave kakršenkoli vpliv na poslovanje sarajevskega podjetja oziroma sporne finančne transakcije.

Ovadba odpira tudi vprašanje morebitnega oškodovanja slovenskega državnega premoženja. Sarajevski GEN-I je namreč v celoti v lasti slovenske matične družbe, v njenem lastniškem sistemu pa ima pomembno vlogo državna GEN energija. Če bi se izkazalo, da so bila sredstva sarajevskega podjetja neupravičeno preusmerjana drugim družbam ali posameznikom, Snežič zahteva tudi ugotavljanje morebitne škode za slovenskega lastnika.

Ovadba odpira tudi vprašanje morebitnega oškodovanja slovenskega državnega premoženja. 

Pri tem velja izpostaviti zapleteno lastniško strukturo GEN-I. Družbi GEN energija in GEN-EL imata vsaka po 50-odstotni delež, lastnika GEN-EL pa sta GEN energija in sam GEN-I. Zaradi takšnega navzkrižnega lastništva stoodstotno državna GEN energija doslej ni imela polnih upravljavskih pravic. Generalni direktor GEN energije Andrej Vizjak, ki je položaj prevzel konec avgusta, je zato med prednostnimi nalogami napovedal tudi ureditev teh razmerij.

Bo SIPA preverila poslovanje GEN-I?

Snežič od bosanske agencije SIPA zahteva pregled poslovanja sarajevskega GEN-I med letoma 2023 in 2025 ter po potrebi sodelovanje s slovenskimi, romunskimi in drugimi pristojnimi organi. Posebej želi, da se razjasnijo čezmejni finančni tokovi, upravičenost poslovnih stroškov in morebitna škoda za državno premoženje. Ali bodo bosanski preiskovalci na podlagi ovadbe uvedli preiskavo, za zdaj še ni znano.