Ljudje bodo lahko odločali, ali si želijo nižje davke in polnejše denarnice

Ustavno sodišče je odločilo, da dovoli razpis referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije – čeprav zakon vsebuje tudi določbe, o katerih referendum po ustavi ni dopusten. Medtem ko v opoziciji odločitev pozdravljajo – češ da je sodišče odvzeto moč vrnilo ljudem, se v koalicijskih vrstah vrstijo kritike. »Ljudstvo bo sedaj odločilo, ali želi nižje davke, cenejšo hrano, višje plače in pokojnine,« je zapisal premier Janez Janša, minister za gospodarstvo Anže Logar pa je izpostavil, da zakon za razvoj ustvarja pogoje, da Slovenija stopi na pot razvoja in nikomur nič ne jemlje. Bodo ljudje moč odločanja izkoristili v svoj prid ali v lastno škodo?

»Pričakovano. Branijo od levičarske politike povzročeno škodljivo stanje, zaradi katerega nas je Hrvaška prehitela po neto plačah. Kje je modrost Ustavnega sodišča iz decembra 2012,« se je na omrežju X odzval predsednik vlade Janez Janša. »Ljudstvo bo sedaj odločilo, ali želi nižje davke, cenejšo hrano, višje plače in pokojnine,« je še dodal. 

Pričakovano. Branijo od levičarske politike povzročeno škodljivo stanje, zaradi katerega nas je Hrvaška prehitela po neto plačah. Kje je modrost @UstavnoSodisce iz decembra 2012?

Ljudstvo bo sedaj odločilo, ali želi nižje davke, cenejšo hrano, višje plače in pokojnine. https://t.co/sCNPQRoTWi

— Janez Janša (@JJansaSDS) August 3, 2026

SDS: Ustavno sodišče je dopustilo referendum o davkih. Od danes je torej dovoljeno vse

V poslanski skupini se sprašujejo, koliko državljank in državljanov bo proti zakonu, ki med drugim prinaša nižji 5-odstotni DDV na osnovna živila (moka, kruh, mleko, meso, jajca, sadje, zelenjava), nižji DDV na energente, razbremenitev upokojencev (upokojenci in popoldanski s.p.-jevci bi bili oproščeni plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo), novo dohodninsko lestvico za normirance, enotno davčno stopnjo in nižje prispevke za polne espeje – zavarovalna osnova naj bi se znižala na 45 odstotkov minimalne plače, kar mesečne prispevke zniža s približno 650 na okoli 250 evrov. Spomnili so tudi na zakon o gostinstvu.

»Če Štrukelj in kompanija zbere 40.000 podpisov za referendum k razvojnem zakonu, bomo verjetno decembra odločali kako in kaj naprej. Naj ljudstvo odloči, ali želi nižje davke, razbremenitev plač ter pokojnin in ali želi razbremenitev dela,« je zapisala vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec. 

»Ustavno sodišče je odločilo, da je referendum o interventnem razvojnem zakonu dopusten. S tem je šlo močno naproti opoziciji in sindikatom. Sicer sami priznavajo, da s tem dovoljujejo referendum tudi o vsebinah, o katerih referenduma ne more biti, a za to okrivijo zakonodajalca. Temeljno ustavno vprašanje pa je US pustilo neodgovorjeno. Kakšen je učinek morebitnega zavrnilnega referenduma na določbe zakona, ki sploh ne bi smele biti na referendumu,« je zapisal minister za gospodarstvo Anže Logar (Demokrati) in pripomnil: »kot da bi se namenoma odločili za pravno dvoumnost, nekakšen ‘ustavno(u)sodni lock-down’«. Poleg višjih pokojnin in nižjega DDV na elektriko, energente in hrano je spomnil tudi na to, da interventni zakon zdravnikom omogoča, da lahko svoje delo opravljajo, da se posvetijo pacientu, ne pa birokraciji. Da se končno začnejo krajšati čakalne vrste.

Logar je izpostavil, da je zdravo, uspešno in razvojno naravnano gospodarstvo temelj socialne države. Gospodarstvo je tisto, ki največ prispeva v državno blagajno, zato so z interventnim zakonom tudi izboljšali pogoje za gostince in normirance. Med drugim je opozoril še na razvojno kapico ter na dejstvo, da je Slovenija na lestvici konkurenčnosti dosegla najslabšo uvrstitev v zadnjih petih letih. «Kako bodo sindikati razložili mlademu študentu, ki bi lahko sedaj po novi zakonodaji začel svojo podjetniško zgodbo, da tega ne sme? Zakaj je potrebno vsako idejo o tem, da nekdo ustvarja, v kali zatreti,« je vprašal. Po njegovih besedah zakon za razvoj ustvarja pogoje, da Slovenija stopi na pot razvoja in nikomur nič ne jemlje. 

»Gre za ogromno neresnic in zavajanj. Zakon nikjer ne omenja nižanja plač, zamrznitve izvajanja plačne reforme, ZUJF-a in nobene privatizacije. V nobeni točki. To je prvi korak k razvojni Sloveniji z uvedbo razvojne kapice, ukrepi za normirance, podjetnike, gospodarstvo. Po letih stagniranja, ko smo dosegli najnižjo gospodarsko rast po letu 2020, potrebujemo razvojno miselnost in pogled naprej,« je zatrdil Logar in opozoril, da v opoziciji veliko govorijo o socialni državi, hkrati pa je pod Golobovo vlado revščina dosegla eno najvišjih točk v desetih letih. 

»Na referendumu bom glasoval ZA , ker se mora delo splačati. Razvojni zakon podpiram, ker zagotavlja socialno državo, daje ljudem in podjetjem ter nikomur nič ne jemlje,« je sporočil Marko Lotrič, predsednik stranke Fokus in Državnega sveta. 

»Najprej so strašili, da razvojni zakon povzroča eno milijardo davčnega izpada. Danes pa je US 'ugotovilo', da očitno sploh ne gre za zakon o davkih. Pod prejšnjo vlado je US redno prepovedovalo referendume. Pod novo vlado bo očitno drugače. Pričakovano. Kakorkoli, gremo na referendum zato, da zmaga razvojna Slovenija,« je na omrežju X zapisal predsednik stranke NSi in minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, ki ga odločitev ustavnega sodišča, da je referendum o razvojnem zakonu dopusten, ni presenetila. »Postajajo podaljšana roka leve politike in sindikatov. Na referendumu bomo torej odločali ZA ali PROTI razvojni Sloveniji. Verjamem v zmago. Naj vas ne zavede strašenje z leve. Katastrofa, napad, desant, rop ... populizmi in demagogija so drugo ime za vsa ta natolcevanja levih strank, ki so samo zamegljevanje lastne zgrešene in finančno nevzdržne politike zadnjih štirih let,« je zapisal. Navedel je, da nam je vlada Svobode, Levice in SD prek davkov in prispevkov pobrala za 1,5 milijarde evrov več kot leta 2024 ter za 4,1 milijarde evrov več kot leta 2023. »Zgolj v pol leta letošnjega leta so navrtali za milijardo minusa. Na ministrstvu za infrastrukturo cca 80 mio. Kje je ves ta denar,« je še vprašal.

Odločitev ustavnega sodišča, da je referendum o razvojnem zakonu dopusten, me ni presenetila. Postajajo podaljšana roka leve politike in sindikatov. Na referendum bomo torej odločali ZA ali PROTI razvojni Sloveniji. Verjamem v zmago.

Naj vas ne zavede strašenje z leve.… https://t.co/lDiElU3zX7

— Jernej Vrtovec (@JernejVrtovec) August 3, 2026

US je ljudem vrnilo moč – jo bodo ljudje izkoristili v svoj prid ali v lastno škodo?

Na drugi strani so v Svobodi pozdravili odločitev ustavnega sodišča, ki je »prepoznalo, da je referendum tako pomembno demokratično orodje, ki ga ni mogoče izničiti z zakonodajno zvijačo«. Ustavno sodišče je z odločitvijo, da je referendum dopusten, po navedbah Svobode dalo veliki »ne« vladajoči Janševi koaliciji in stranki Resni.ca. »Ta koalicija je v interventnem zakonu sprejela kup škodljivih ukrepov in se nato z zakonodajno zvijačo želela izogniti ljudstvu. Nobenega usklajevanja, nobenega socialnega dialoga s ključnimi deležniki in posvetovanja s strokovno javnostjo pred sprejetjem zakona,« so zapisali in poudarili: »če vladna koalicija ni pustila soodločanja ljudi, pa je to storilo ustavno sodišče. Ta koalicija je želela ljudem vzeti moč, ustavno sodišče jo je ljudem vrnilo.«

»Ko je koalicijska večina pod krinko interventnega zakona združila nepovezane in trajne sistemske posege v zdravstvo, pokojninski sistem, trg dela, davke in socialne prispevke, nato pa skušala z davčnimi določbami preprečiti referendum o celotnem zakonu, ni šlo zgolj za slabo zakonodajno prakso. Šlo je za zlorabo zakonodajnega postopka in nedopusten poseg v pravico ljudi do neposrednega odločanja,« so komentirali v stranki SD. Po njihovi oceni si je koalicijska večina skušala s proceduralnim manevrom prisvojiti pravico, da sama odloči, o čem smejo ljudje odločati. Ustavno sodišče je takšno ravnanje ustavilo. »Parlamentarna večina namreč ni nad Ustavo, politična moč pa nikomur ne daje pravice, da demokratične postopke prilagaja svojim trenutnim interesom. Še posebej zaskrbljujoče je, da je bilo poseganje v referendumsko pravico izvedeno pri zakonu, ki spreminja več ključnih družbenih sistemov in neposredno posega v položaj ljudi. Takšnih sprememb ni dopustno sprejemati na hitro, brez ustreznega socialnega dialoga, brez vsebinske razprave in z umetnim zapiranjem poti do referenduma,« so še zapisali. Po besedah stranke SD demokracija ni stvar politične presoje trenutne večine, ampak je meja njene oblasti. 

»Sedaj ni več ovir! Čaka nas zbiranje overjenih podpisov za razpis referenduma. Se vidimo na stojnicah,« pa so se oglasili v Levici.