Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante

V 261. številki tednika Domovina smo pod drobnogled vzeli demografijo. Ob tem pa nismo pozabili na aktualne politične teme z domačega in tujega parketa, na podjetništvo mladih, slovensko zgodovino in kulturo, pa tudi humor in razvedrilo.

Peter Avsenik v članku opozarja na demografsko krizo v Sloveniji, ki jo zaznamujejo nizka rodnost, staranje prebivalstva in izseljevanje mladih. Predstavlja predloge strokovnjakov za družinsko politiko in ukrepe, s katerimi bi lahko Slovenija preprečila dolgoročni upad prebivalstva.

Luka Svetina v pogovoru z dr. Matjažem Gamsom in Markom Staroveškim spregovori o demografski krizi, nizki rodnosti in prihodnosti slovenskega naroda. Gosta opozarjata, da Slovenijo čaka resen demografski izziv, če se trendi ne bodo spremenili.

Vida Petrovčič se v pogovoru s Karin Planinšek, podpredsednico SDM, dotakne županske tekme v Ljubljani, zdravstva in razmer po Golobovi vladi. Planinškova opozarja na finančni kaos, kadrovske težave in potrebo po spremembah v državi.

Marija Šega piše o nasprotovanju mali hidroelektrarni Puštal pri Hudičevi brvi ter pomislekih glede poplavne varnosti, okolja in vpliva na podobo Škofje Loke. Predstavlja tudi dolgoletni spor med investitorjem, občino in civilno iniciativo.

Tomaž Cuder piše o prepovedi uničevanja neprodanih oblačil v EU in težavah Slovenije pri reciklaži tekstila. Ugotavlja, da država tekstil večinoma zbira, a ga mora zaradi pomanjkanja ustrezne infrastrukture predelovati v tujini.

Marija Šega piše o tem, kako Slovenci vidimo sami sebe in kako nas ocenjujejo tujci. Slovenci smo kljub zadržanosti, samokritičnosti in majhnosti ohranili močno identiteto, jezik in kulturo. Tujci pa nas pogosto prepoznavajo po naravi, urejenosti, prijaznosti in trdoživosti.

Primož Lampič razmišlja o obilju besed v vsakdanjem življenju ter o tem, kako neizkoriščen tok pogovorov, uradnih besedil in človeške komunikacije vidi kot skriti vir ustvarjalnosti in vrednosti. Z duhovitostjo raziskuje moč jezika in njegovo vlogo v sodobnem svetu.

Alenka Gaberščik piše o etiketiranju v družbi in politiki ter o tem, kako negativne oznake pogosto nadomestijo argumente. Pravi, da etiketiranje povzroča delitve in zmanjšuje pomen vsebinske, kritične razprave.

Aljuš Pertinač piše o predlogu ustanovitve S(t)koka za učinkovitejši pregon korupcije in organiziranega kriminala. Opiše pomisleke glede nastanka zakona, pomanjkanja javne razprave in vprašanja, ali bo reforma sploh uspešna.

Milena Miklavčič se posveča meji med umetniško svobodo in zgodovinsko resnico. Razmišlja o tem, kako filmi in zgodbe vplivajo na naš spomin ter kako lahko fikcija spremeni pogled ljudi na preteklost in oblikuje njihovo razumevanje pomembnih zgodovinskih dogodkov.

Igor Gošte razmišlja o ohranjanju imen, kipov in simbolov nekdanjih komunističnih voditeljev v Sloveniji. Sprašuje se, ali si zaradi svoje zgodovinske vloge še zaslužijo javno čast, ter poudarja pomen kritičnega pogleda na preteklost.

Andraž Šest v tretjem delu serije člankov o vzponu islamske države piše o poti Abu Musaba Al Zarkavija, od njegovih začetkov v džihadističnih krogih do oblikovanja lastne teroristične mreže. Opiše njegovo povezovanje z Al Kaido, milenijske napade in dogodke, ki so vodili do njegove vloge pri nastanku Islamske države.

Matej Leskovar v članku o ljudskofrontni koaliciji prikaže temeljno nezdružljivost med krščanstvom in komunizmom in predstavi orodja, ki jih je partija uporabljala za spreminjanje mišljenja. Tukaj prepoznava vlogo Revije 2000.

V članku o Kolaboraciji in propagandi pa Matej Leskovar predstavi položaj Kraljevine Jugoslavije na mednarodnih konferencah velesil do leta 1943. Te so leta 1943 začele izražati podporo Titu, kar je imelo vojaške, ne pa tudi pravnih posledic.

Dr. Renato Podbersič ml. ob 110. obletnici padca Gorice opiše zavzetje mesta leta 1916, njegov pomen v prvi svetovni vojni ter posledice za prebivalce, Slovence in Italijane, ki so se z zgodovinskim spominom na ta dogodek soočali še desetletja pozneje.

Ddr. Verena Perko in Matjaž Koman v drugem delu obravnave Prešernove rojstne hiše opisujeta vlogo slednje pri ohranjanju slovenske identitete ter vprašanje ponovne umestitve partizanske puške v muzejsko razstavo, ki naj bi predvsem odražala pesnikov humanizem, mir in dialog med narodi.

Ivan Sivec humorno opisuje iskanje idealne gradbene parcele, polno nenavadnih ponudb, zapletov in družinskih pogajanj, ki se na koncu srečno konča z najdenim koščkom zemlje za novo hišo.

Anton Kokalj predstavi dijaško podjetje Eneruji, ki je razvilo inovativni energijski gel v prahu. Pet dijakov je z idejo zmanjšanja embalaže in dostopnejše športne prehrane osvojilo nacionalno tekmovanje ter Slovenijo zastopalo na evropskem festivalu podjetništva mladih. Žan Potočnik in Teja Breznik v pogovoru predstavljata izkušnjo mentoriranja tega dijaškega podjetja Eneruji, ki je v prvem letu sodelovanja osvojilo naziv najboljšega dijaškega podjetja. Izpostavita pomen praktičnega učenja, medpredmetnega povezovanja ter podjetniških izkušenj, s katerimi dijaki pridobivajo znanja za resnični svet.

Anton Kokalj v naslednjem prispevku predstavi tudi člane dijaškega podjetja Eneruji, ki so razvili energijski gel v prahu za športnike. Dijaki opišejo svojo podjetniško pot – od ideje in razvoja izdelka do vodenja podjetja, trženja ter nastopa na evropskem tekmovanju Gen-E v Rigi.

Ivan Sivec predstavlja zgodbo o pevki Ivanki Kraševec, tokrat že tretji del. Ivanka je s svojim toplim glasom povezovala popevke, ljudske in narodno-zabavne pesmi. Opiše njeno glasbeno pot – od prvih uspehov in premagovanja kritik do sodelovanja s Tončko Marolt ter vzpona med najbolj prepoznavne slovenske pevke.

P. dr. Andraž Arko v drugem delu pregleda filmov o sv. Frančišku Asiškem nadaljuje prikaz, kako je sedma umetnost skozi čas oblikovala podobo priljubljenega svetnika. Tokrat se posveti predvsem zgodnjim filmskim upodobitvam, vplivu zgodovinskega in družbenega okolja ter vprašanju, kako se je Frančiškov evangeljski zgled prilagajal pogledom sodobnega sveta.

Selma Bizjak je tokrat za nas pripravila zanimiv recept – parmezanovo strjenko z okusi Sredozemlja. Hitro, enostavno, okusno in izvirno – pa dober tek!

Tudi v tej številki pa so zadnje strani rezervirane za krajšanje poletnih dni z križanko, ugankami ter šalami.

Postanite tudi vi naročnik Domovine. In povabite k naročilu še koga – da bo družina bralcev Domovine še večja.

_____________________________________________________

Priskrbite si svoj izvod tednika Domovina – z bogato vsebino in razvedrilom, ki vam lahko prinese tudi nagrado. Za vse nove naročnike pa je v dar pripravljena knjiga.