Fiskalni svet opozarja: primanjkljaj že pri 1,22 milijarde evrov

Državni proračun se letos sooča z vse večjim pritiskom na odhodkovni strani. Stroški dela v javnem sektorju so se v prvih osmih mesecih povečali za več kot desetino, medtem ko je proračun za celotno leto predvideval le 3,1-odstotno rast. Fiskalni svet opozarja, da so bili stroški dela pri načrtovanju ponovno občutno podcenjeni.

Stroški dela v javnem sektorju so se v prvih osmih mesecih povečali za več kot desetino.

Številke izvrševanja državnega proračuna za prvih osem mesecev letošnjega leta razkrivajo vse večji razkorak med prvotnimi proračunskimi načrti in dejansko porabo. Medtem ko se prihodki povečujejo, odhodki rastejo še hitreje, predvsem zaradi višjih stroškov dela, socialnih transferjev ter drugih tekočih izdatkov.

Po podatkih, ki jih je objavil Fiskalni svet, je državni proračun od januarja do avgusta ustvaril 1,22 milijarde evrov primanjkljaja, kar je približno 200 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani. Čeprav so bili prihodki višji, to ni zadostovalo za pokritje še hitrejše rasti odhodkov.

Stroški dela ušli proračunskim načrtom

Največ pozornosti vzbuja rast stroškov dela v javnem sektorju. Ti so se v prvih osmih mesecih povečali za več kot deset odstotkov, medtem ko je veljavni proračun za celotno leto predvidel zgolj 3,1-odstotno rast. Razlika je tolikšna, da je bila dejanska rast več kot trikrat višja od načrtovane.

Fiskalni svet opozarja, da to ni zgolj vprašanje trenutne realizacije, temveč predvsem kakovosti proračunskega načrtovanja. Če so bili stroški dela ob pripravi proračuna ocenjeni prenizko, se posledice zdaj kažejo v višjem primanjkljaju.

Fiskalni svet opozarja, da to ni zgolj vprašanje trenutne realizacije, temveč predvsem kakovosti proračunskega načrtovanja.

K rasti stroškov so v zadnjih mesecih prispevali predvsem delna uskladitev plač z lansko inflacijo, višji regres in julijsko izplačilo tretjega obroka zvišanj v okviru plačne reforme. »Več kot 10-odstotna rast stroškov dela nakazuje, da so bili ti podcenjeni tudi ob načrtovanju letošnjega proračuna,« ugotavlja Fiskalni svet.

Prihodki rastejo, vendar odhodki še hitreje

Na prihodkovni strani slika ni slaba. Državni proračun je v prvih osmih mesecih zbral 10,32 milijarde evrov prihodkov, kar je 10,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Pomemben del povečanja je prispeval davek na dodano vrednost. Njegova rast se krepi že od druge polovice lanskega leta, kar Fiskalni svet ocenjuje kot znak izboljševanja makroekonomskih gibanj.

Višji so bili tudi prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb. K temu je pomembno prispeval aprilski poračun obveznosti za preteklo leto, ki je bil blizu rekordnim vrednostim. Pomemben vir rasti so bila tudi sredstva Evropske unije, predvsem zaradi pospešenega črpanja sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost, katerega izvajanje se letos izteka.

Toda dobra rast prihodkov ima svojo mejo. Odhodki so namreč rasli še hitreje. V osmih mesecih so dosegli 11,54 milijarde evrov, kar pomeni 11,3-odstotno medletno rast. Tudi če odmislimo vpliv odvajanja namenskih prihodkov v proračunske sklade, je bila rast odhodkov približno desetodstotna.

Več denarja za socialne transferje in vzdrževanje

Poleg plač so k večji porabi pomembno prispevali tudi transferji posameznikom in gospodinjstvom, blago in storitve, plačila v proračun EU ter investicijska poraba.

Socialna nadomestila so bila medletno višja za več kot desetino. Fiskalni svet rast povezuje predvsem z redno zakonsko uskladitvijo z inflacijo ter dodatnimi ukrepi države.

Za približno desetino so se povečali tudi izdatki za blago in storitve, pri čemer izstopajo predvsem višji stroški tekočega vzdrževanja.

Fiskalni svet rast povezuje predvsem z redno zakonsko uskladitvijo z inflacijo ter dodatnimi ukrepi države.

Investicijska poraba je bila medletno višja za približno 25 odstotkov. Kljub temu ostaja pod ravnijo, ki jo je predvidel veljavni proračun. Najhitreje se povečujejo naložbe v zdravstveno, izobraževalno in prometno infrastrukturo. To pomeni, da rast porabe ni posledica enega samega dejavnika. Gre za kombinacijo višjih stroškov dela, socialnih izdatkov, tekočega vzdrževanja in investicij.

Primanjkljaj 1,22 milijarde evrov, slika pa še ni dokončna

Veljavni državni proračun za letošnje leto predvideva 1,22 milijarde evrov primanjkljaja. Toda glede na dosedanjo realizacijo je jasno, da bo končna slika odvisna od druge polovice leta in predvsem od rebalansa.

Vlada pripravlja rebalans, njegova celovita vsebina pa še ni predstavljena. Po doslej dostopnih podatkih naj bi se odhodki povečali za približno 750 milijonov evrov.

Končna slika primanjkljaja je odvisna od druge polovice leta in predvsem od rebalansa.

Od tega naj bi bilo okoli 300 milijonov evrov povezanih s sredstvi načrta za okrevanje in odpornost. Ta sredstva na končni saldo praviloma nimajo neposrednega vpliva, saj gre za evropska sredstva, ki so na prihodkovni strani spremljana z ustreznimi odhodki.

Pomembno je tudi, da Fiskalni svet pričakuje, da bodo davčni prihodki presegli veljavne proračunske načrte. Zato trenutni primanjkljaj še ne pomeni končnega rezultata leta. Natančnejšo oceno bo mogoče pripraviti šele, ko bo predstavljena celotna vsebina rebalansa in bodo znani morebitni ukrepi za omejevanje oziroma stabilizacijo javnih financ.

Tudi 85 milijonov evrov SDH spreminja sliko

Pri ocenjevanju primanjkljaja je treba upoštevati še en računovodski učinek. Avgusta je bilo med prihodke vključenih 85 milijonov evrov lanskega dobička Slovenskega državnega holdinga, namenjenega skladu za obnovo. Ustrezen odhodek v trenutku objave podatkov še ni bil knjižen.

Če bi upoštevali tudi ta učinek, bi bil prikazani primanjkljaj za 85 milijonov evrov višji. Gre za pomemben opomnik, da mesečni podatki o izvrševanju proračuna še niso končna bilanca javnih financ. Nekateri učinki se namreč v proračunu pokažejo z zamikom.

Ključno vprašanje: bo rebalans obrnil trend?

Podatki Fiskalnega sveta tako kažejo precej jasno sliko: prihodki rastejo, vendar odhodki rastejo hitreje. Še posebej izstopa rast stroškov dela. Če je bil za celo leto predviden 3,1-odstotni dvig, dejanska rast po osmih mesecih presega deset odstotkov. Prav plačna dinamika bo zato eden ključnih dejavnikov, ki bodo določali končni rezultat državnega proračuna.

Hkrati ostaja odprto vprašanje, koliko bo mogoče višjo porabo pokriti z višjimi davčnimi prihodki in evropskimi sredstvi. Veljavni proračun za leto 2026 sicer še vedno predvideva 2,11 milijarde evrov primanjkljaja, vendar bo pravo sliko mogoče oceniti šele po rebalansu.

Za vlado bo zato največji preizkus najti ravnotežje med izpolnjevanjem že sprejetih obveznosti, financiranjem investicij in obvladovanjem tekoče porabe. Podatki prvih osmih mesecev pa kažejo, da bo pri tem vse manj prostora za napake.

Podatki Fiskalnega sveta tako kažejo precej jasno sliko: prihodki rastejo, vendar odhodki rastejo hitreje.