Vodstvo RTV zanika, delovno gradivo kaže na ukinitev regionalnih poročil

Za novinarji koprskega regionalnega centra so se proti načrtovanim spremembam uprli tudi novinarji Televizije Maribor. Nasprotujejo ukinitvi oddaje Tele M, o kateri naj bi izvedeli iz medijev, ne od vodstva RTV Slovenija. Uprava medtem kategorično zanika, da bi predlagala ukinitev regionalnih centrov, programov ali posameznih oddaj. Toda delovno gradivo o odmikih od letošnjega programsko-produkcijskega načrta predvideva prav ukinitev regionalnih poročil, predvidoma že oktobra.

Novinarji Televizije Maribor so danes na socialnih omrežjih javno izrazili ostro nasprotovanje načrtovani ukinitvi osrednje regionalne informativne oddaje Tele M. Vodstvu RTV Slovenija očitajo, da je odločitve sprejemalo brez dialoga z zaposlenimi, ki naj bi za spremembe izvedeli iz medijev. »Ne želimo postati tarča na hitro sprejetih odločitev vodstva RTV, za katerimi ne vidimo ne jasnih argumentov ne uradnih pojasnil, niti finančnega prihranka,« so zapisali. Po njihovem Tele M ni le ena izmed televizijskih oddaj, temveč prostor, v katerem dobijo glas Maribor, Štajerska in ljudje, ki v nacionalnem programu praviloma nimajo veliko prostora. Od vodstva zahtevajo predvsem odgovore: ali bo oddaja res ukinjena, kolikšen naj bi bil prihranek in kakšna bo prihodnost regionalnega programa TV Maribor.

Najprej Koper, zdaj še Maribor

Mariborski odziv prihaja dan po ostrem protestu Aktiva novinarjev slovenskega programa TV Koper in Obalne sindikalne organizacije KS 90. Koprski novinarji trdijo, da so pridobili dokument, iz katerega naj bi izhajala možnost ukinjanja regionalnih radijskih in televizijskih programov v Kopru in Mariboru. Kritični so tudi do predvidenega preoblikovanja manjšinskih programov. Predsednico uprave Natalijo Gorščak in člana uprave Luko Rupnika so pozvali k odstopu, če finančnih težav zavoda ne zmoreta reševati drugače kot z zmanjševanjem regionalnega programa.

Po njihovem bi vodstvo z ukinjanjem v Kopru in Mariboru predvsem podaljševalo finančno agonijo RTV Slovenija, pri tem pa na račun regionalnih centrov ohranjalo delovna mesta in obseg programa v Ljubljani. Obalni sindikat je opozoril, da javna RTV ne sme postati zgolj ljubljanska televizija. Posebej so izpostavili Primorsko kroniko, ki jo razumejo kot osrednje informativno okno Primorske in slovenskega prostora ob zahodni meji.

Veljavni načrt oddaji še vedno predvideva

Nenavadno je, da programsko-produkcijski načrt RTV Slovenija za leto 2026 ukinitve obeh oddaj ne predvideva. Za Tele M je v njem načrtovanih 254 oddaj, dolgih po 25 minut. RTV jo v dokumentu opisuje kot osrednjo regionalno informativno oddajo TV Maribor, katere dodana vrednost so aktualnost, regionalna usmerjenost in poglobljena obravnava regionalnih tem. Za Primorsko kroniko je načrtovanih 313 oddaj, RTV pa jo opredeljuje kot dnevnoinformativno oddajo in vir regionalnih novic.

Toda poznejše delovno gradivo o pričakovanih odmikih od letošnjega načrta, o katerem je Domovina poročala že avgusta, navaja, da naj bi regionalna centra predvidoma oktobra ukinila svoja regionalna poročila. Zaposlene oziroma kadrovske vire naj bi preusmerili v pripravo informativno-regionalne oddaje za nacionalni program. Ukinitev torej še ni potrjena s končnim sklepom pristojnega organa, vendar tudi ne gre zgolj za nepreverjeno govorico zaposlenih. Možnost ukinitve je zapisana v delovnem gradivu RTV Slovenija.

Uprava zanika, bistvena vprašanja pa ostajajo

Uprava RTV Slovenija je v odzivu na protest iz Kopra zatrdila, da ni predlagala ukinitve regionalnih centrov, regionalnih radijskih ali televizijskih programov niti posameznih oddaj. Pojasnila je, da naj bi njen predlog spremembe zakona določal zgolj minimalni obseg javne službe, odločanje o konkretni organizaciji in programih pa bi ostalo v rokah pristojnih organov RTV Slovenija in njenega sveta. 

Toda takšen odgovor ne pojasni protislovja med veljavnim programskim načrtom in delovnim gradivom o oktobrski ukinitvi regionalnih poročil. Prav tako ne odgovori na osrednja vprašanja zaposlenih: ali bosta Tele M in Primorska kronika po oktobru še obstajali, kdo je pripravil predlog njune ukinitve in kakšen merljiv prihranek naj bi sprememba prinesla. Posebej vprašljiva je napoved preusmerjanja istih zaposlenih v novo oddajo nacionalnega programa. Če bodo novinarji še naprej pripravljali vsebine, snemali prispevke in poročali z istih območij, ostaja nejasno, kje natančno naj bi prihranek nastal.

Zaposleni zato opozarjajo, da ne gre zgolj za varčevanje, ampak tudi za centralizacijo uredniškega odločanja. Regionalni centri bi lahko iz samostojnih ustvarjalcev programa postali predvsem dobavitelji vsebin za nacionalni program, o končnem izboru in obsegu poročanja pa bi odločali v Ljubljani.

V Društvu novinarjev za zdaj še brez odziva

Društvo novinarjev Slovenije se do petkovega popoldneva po javno dostopnih kanalih ni posebej odzvalo na proteste novinarjev v Kopru in Mariboru. Po drugi strani se je pred dnevi hitro in ostro odzvalo na razpis posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega RTV-prispevka. Označilo ga je za grožnjo neodvisni, stabilni in profesionalni javni RTV ter posvarilo pred finančnim, kadrovskim in vsebinskim osiromašenjem zavoda. Prav zato je sedanji molk toliko opaznejši.

Med posledicami, pred katerimi je DNS svaril ob referendumu, je namreč naštel prav kadrovsko in vsebinsko siromašenje, na katero zdaj opozarjajo zaposleni v regionalnih centrih – le da ga tokrat ne pripisujejo nasprotnikom RTV-prispevka, temveč lastnemu vodstvu. Tudi znano stališče društva iz leta 2023 je bilo nedvoumno. Ko so regionalnim centrom grozili prejšnji varčevalni ukrepi, je DNS opozoril, da mora biti finančna sanacija RTV premišljena in da ne sme ogroziti regionalnih centrov ter dopisniške mreže. »Kakršnokoli krčenje ali ukinjanje pomeni tudi oženje pravice javnosti do obveščenosti,« je takrat zapisalo društvo in izrazilo popolno podporo kolegom iz regionalnih centrov. Če to stališče še vedno velja, bi bilo pričakovati, da bo društvo enako odločno tudi zdaj, ko o ukinjanju ne razpravlja prejšnje vodstvo, temveč uprava, imenovana po politično tako opevani 'depolitizaciji' javnega zavoda.