Ustavni pravnik ocenjuje, da bi bila na mestu razveljavitev glasovanja

22. 4. 2026 ob 13:57
2 komentarja

Volitve 2026

POSLUŠAJ ČLANEK

»Koncentracija ljubljanskih volilnih okrajev v Stožice je zunajzakonska samovolja. Čeprav se DVK sklicuje na soglasje političnih članov OVK, to soglasje ne more preglasiti zakona. Dnevno-politični konsenz ne ustvarja prava, pravo ustvarja zakonodajalec v Državnem zboru, z jasnimi zakonskimi določbami,« je zapisal ustavni pravnik Andraž Teršek in ocenil, da bi bila na mestu razveljavitev glasovanja.

Kot je zapisal Andraž Teršek, ki zadnja leta deluje v okviru svojega Inštituta Ustavnik, so letošnje volitve v DZ RS ponovno odprle vprašanja o ustavni skladnosti slovenskega volilnega procesa – pri tem po njegovi oceni močno izstopajo procesni odmiki pri predčasnem glasovanju. Na portalu Tax - Fin - Lex je opozoril, da združitev 14 ljubljanskih okrajev na eni sami lokaciji v Stožicah pomeni neposredno in kategorično nezakonito ravnanje. Zakon o volitvah namreč jasno določa, da predčasno glasovanje poteka na območju okrajne volilne komisije (OVK) – to pa narekuje prostorsko umestitev volišča znotraj meja tistega konkretnega volilnega okraja oz. določene okrajne volilne komisije. Teršek je ocenil, da bi bila na mestu razveljavitev glasovanja – Državna volilna komisija (DVK) namreč ne more s svojimi navodili dopolnjevati zakona, prav tako pa morebitni dobri nameni ne smejo povoziti jasnih zakonskih določb.

»Stožiški zaplet je le izoliran procesni simptom globlje sistemske ustavne anomalije slovenske volilne zakonodaje. Med te anomalije v prvi vrsti spada neenakost volilnih okrajev, kjer drastične razlike v številu volivcev kršijo temeljno načelo en človek, en glas,« je zapisal strokovnjak za ustavno pravo in nadaljeval z navedbo, da dodatno ustavno kršitev predstavlja odsotnost preferenčnega glasu, ki volivcem onemogoča neposreden in odločilen vpliv na to, kateri kandidat bo izvoljen. »Edini popolnoma čist izhod iz te neustavne brozge bi bila sprememba zakonodaje z ukinitvijo volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu,« je zatrdil.

Združevanje oz. selitev volišč lahko posega v enakost volilne pravice

Glavni očitki nasprotnikov zakonitosti stožiške rešitve so po Terškovi oceni utemeljeni in temeljijo na več argumentih. Potrdil je, da gre za kršitev teritorialne povezanosti, za preseganje pooblastil DVK in za oteževanje dostopnosti do volišča. »Selitev volišča na obrobje mesta lahko posega v splošnost in enakost volilne pravice, saj določenim skupinam volivcev (starejši, brez avtomobila) otežuje dostop, kar realno lahko vpliva na nižjo volilno udeležbo,« je opozoril.

DVK te očitke zavrača z utemeljitvijo, da so lokacije določile OVK, in sicer soglasno. Teršek je poudaril, da je to pravno nepomemben argument. »Ker imajo vse ljubljanske OVK uradni sedež v Ljubljani, DVK meni, da je izbrana skupna lokacija pravno dopustna. Ni, ker ne temelji na zakonskih določbah,« je zapisal in dodal, da je takšna praksa kategorično nezakonita. Zato je tudi odpravljiva in razveljavljiva.

Vprašanje Stožic je po Terškovih besedah le izoliran procesni simptom globlje ustavne anomalije. Slovenija je leta 2026 ponovno volila po sistemu, ki krši načelo »en človek, en glas«. Razlike med okraji (npr. Ljubljana Vič-Rudnik 1 z 26.000 volivci, proti Moste-Polje 2 s 14.000 volivci) pomenijo, da je teža glasu v manjšem okraju skoraj dvakrat večja. To pa je v neposrednem nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-32/15. Ob tem volilni sistem še naprej onemogoča odločilen vpliv volivca. Zaradi odsotnosti preferenčnega glasu volivci nimajo neposrednega vpliva na to, kateri kandidat bo izvoljen, kar krši 80. člen Ustave RS.

Pravna sredstva za sanacijo takih sistemskih napak so neučinkovita

Nasprotniki stožiškega združevanja okrajev so pred volitvami uporabili ugovore na OVK, ki pa so bili zavrnjeni. Tudi po volitvah so jim sicer na voljo pravna sredstva, kot sta pritožba na Državni zbor RS in pritožba na Ustavno sodišče RS. Vendar pa je – kot je opozoril Teršek – pri tem ključna ovira dokazno breme. Dokazati, da so bila volišča v Stožicah nezakonita, na sodišču ne bi bilo dovolj. Dokazati bi bilo treba vzročno zvezo – torej, da bi bil izid volitev dovolj verjetno lahko drugačen, če te nepravilnosti ne bi bilo. Kar pa je po Terškovih besedah v praksi težko dokazati. »Kar pomeni, da so pravna sredstva za sanacijo takih sistemskih napak predvidljivo neučinkovita,« je ocenil in opozoril, da bodo brez korenite prenove sistema vsake naslednje volitve le še stopnjevale krizo ustavne legitimnosti, ustavne substance in ustavne zavesti.