Bruselj: Slovenija z nevarnim povečevanjem primanjkljaja

Evropska komisija je v spomladanski gospodarski napovedi Sloveniji poslala jasno opozorilo: obdobje optimističnih gospodarskih pričakovanj se končuje. Potem ko je Bruselj še jeseni lani Sloveniji za leto 2026 napovedoval 2,4-odstotno gospodarsko rast, je zdaj oceno občutno znižal na 1,9 odstotka. Tudi napoved za prihodnje leto je zadržana, saj naj bi rast dosegla le 2,3 odstotka.

Potem ko je Bruselj še jeseni lani Sloveniji za leto 2026 napovedoval 2,4-odstotno gospodarsko rast, je zdaj oceno občutno znižal na 1,9 odstotka.

Ob tem se državi obeta še povečanje javnofinančnega primanjkljaja, ki naj bi letos znašal 3,3 odstotka bruto domačega proizvoda, prihodnje leto pa celo 3,5 odstotka. To pomeni, da bo Slovenija znova presegla mejo treh odstotkov, ki jo kot zgornjo mejo dovoljujejo evropska fiskalna pravila.

Napovedi prihajajo v občutljivem političnem trenutku, ko se vlada Roberta Goloba sooča z vse večjimi proračunskimi težavami, povezanimi predvsem z visokimi stroški plačne reforme javnega sektorja, rastjo socialnih transferjev in naraščajočo tekočo porabo države.

Gospodarsko rast rešuje predvsem domača potrošnja

Po oceni Evropske komisije slovensko gospodarstvo trenutno raste predvsem zaradi domače porabe. Gospodinjstva kljub inflaciji še vedno trošijo, predvsem zaradi razmeroma nizke brezposelnosti in nadaljnje rasti plač. Bruselj ocenjuje, da bodo plače letos nominalno višje za približno 6,5 odstotka.

Bruselj ocenjuje, da bodo plače letos nominalno višje za približno 6,5 odstotka.

Država obenem nadaljuje obsežno javno porabo, predvsem skozi investicije, financirane iz evropskih sredstev. Pomemben del teh sredstev prihaja iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost, ki po epidemiji predstavlja enega ključnih virov investicijskega financiranja.

Evropska komisija pričakuje tudi postopno okrevanje zasebnih investicij. K temu naj bi prispevala rast kreditiranja ter okrevanje stanovanjske gradnje, ki se je v zadnjih letih zaradi visokih obrestnih mer in negotovosti nekoliko umirila.

Toda bistveni problem je izvozno usmerjeni del slovenskega gospodarstva. Izvoz naj bi letos zrasel zgolj za en odstotek, enako tudi uvoz, kar pomeni, da neto izvoz letos ne bo prispeval h gospodarski rasti. To je pomemben signal o ohlajanju evropskega in svetovnega gospodarstva, od katerega je Slovenija kot izrazito izvozna država močno odvisna.

Bistveni problem ostaja izvozno usmerjeni del slovenskega gospodarstva.

Šele prihodnje leto Bruselj pričakuje nekoliko močnejšo rast izvoza, ki naj bi dosegla 3,1 odstotka, vendar tudi takrat brez večjega preboja.

Inflacija ostaja trdovratna težava

Poleg počasnejše rasti Slovenijo skrbi tudi ponovni porast inflacije. Evropska komisija ocenjuje, da bo povprečna letna inflacija letos znašala 3,5 odstotka, kar je precej več od prejšnjih pričakovanj.

V Bruslju opozarjajo, da so se zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu znova povečali energetski pritiski. Višje cene energentov se postopoma prenašajo tudi v druge dele gospodarstva, kar pomeni dražje storitve, višje stroške za podjetja in nadaljnji pritisk na življenjske stroške prebivalstva.

Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je ob predstavitvi napovedi opozoril, da se Evropa sooča z novim energetskim šokom. Po njegovih besedah vojna in nestabilnost na Bližnjem vzhodu pomembno vplivata na svetovne energetske trge, posledično pa tudi na evropsko gospodarstvo.

Bruselj sicer računa na delno stabilizacijo energetskih trgov, vendar poudarja, da so napovedi obremenjene z izjemno visoko stopnjo negotovosti. Vsako novo zaostrovanje geopolitičnih razmer bi lahko dodatno poslabšalo inflacijo in gospodarsko rast.

Višje cene energentov se postopoma prenašajo tudi v druge dele gospodarstva, kar pomeni dražje storitve, višje stroške za podjetja in nadaljnji pritisk na življenjske stroške prebivalstva.

Vlada rešuje proračun z jemanjem vojski in infrastrukturi

Skoraj istočasno z objavo bruseljskih napovedi je vlada potrdila obsežno prerazporeditev proračunskih sredstev, s katero želi preprečiti še večje poslabšanje javnih financ. Skupno bo prerazporejenih 133 milijonov evrov. Največji del bo država vzela obrambnemu resorju in infrastrukturnim projektom.

Kar 75 milijonov evrov bo odvzetih ministrstvu za obrambo in Generalštabu Slovenske vojske. Denar, ki je bil predviden za modernizacijo, opremljanje in infrastrukturo vojske, bo preusmerjen v financiranje plač zaposlenih v osnovnem šolstvu.

Dodatnih 30 milijonov evrov bo vlada vzela Direkciji za infrastrukturo, predvsem pri projektih gradnje državnih cest in železniške infrastrukture. Del prerazporeditev bo namenjen tudi pokrivanju stroškov starševskih nadomestil in drugih socialnih transferjev.

Vlada zatrjuje, da bo skupaj z višjimi davčnimi prihodki in nižjimi odhodki zdravstvene blagajne uspela javnofinančni primanjkljaj letos zadržati pri 2,9 odstotka BDP.

Toda številni ekonomisti opozarjajo, da gre predvsem za kratkoročno računovodsko reševanje težav, ne pa za resno sanacijo javnih financ.

Vlada zatrjuje, da bo skupaj z višjimi davčnimi prihodki in nižjimi odhodki zdravstvene blagajne uspela javnofinančni primanjkljaj letos zadržati.

Kažejo se posledice plačne politike

Eden ključnih razlogov za poslabšanje javnofinančne slike je močno povečanje tekoče porabe države v zadnjih letih. Zlasti obsežna reforma plačnega sistema v javnem sektorju, številni dodatki, izplačila regresov in širitev socialnih pravic ustvarjajo dolgoročne obveznosti, ki jih bo težko financirati ob počasnejši gospodarski rasti.

Kritiki vladi očitajo, da je v času visoke inflacije in predvolilnega obdobja vodila izrazito ekspanzivno politiko povečevanja izdatkov, zdaj pa posledice rešuje z zmanjševanjem razvojnih vlaganj.

Posebej občutljivo je zmanjševanje sredstev za Slovensko vojsko v času, ko NATO od članic pričakuje povečanje obrambnih izdatkov. Slovenija že zdaj za obrambo namenja manj od zavezništvu obljubljenih dveh odstotkov BDP.

Prav tako zmanjševanje vlaganj v cestno in železniško infrastrukturo lahko dolgoročno oslabi razvojne možnosti države, saj so številni infrastrukturni projekti že tako obremenjeni z zamudami in pomanjkanjem financiranja.

Kritiki vladi očitajo, da je v času visoke inflacije in predvolilnega obdobja vodila izrazito ekspanzivno politiko povečevanja izdatkov, zdaj pa posledice rešuje z zmanjševanjem razvojnih vlaganj.

Bruselj opozarja na širše evropske težave

Slovenija pri tem ni osamljen primer. Evropska komisija opozarja, da se podobni problemi pojavljajo po vsej Evropski uniji.

Gospodarska rast v EU se upočasnjuje, inflacija ostaja višja od pričakovanj, številne države pa se soočajo z naraščajočimi javnofinančnimi primanjkljaji zaradi visokih stroškov socialnih politik, energetskih ukrepov in obrambnih izdatkov.

Kot je ob objavi spomladanskih gospodarskih napovedi nakazal gospodarski komisar Valdis Dombrovskis, bodo prihodnja leta za evropske vlade zahtevna predvsem zaradi potrebe po uravnoteženju med socialnimi pričakovanji prebivalstva, gospodarsko konkurenčnostjo in fiskalno vzdržnostjo.

Za Slovenijo pa se ob tem odpira še dodatno vprašanje: ali bo država ob počasnejši gospodarski rasti in visokih obveznostih sposobna dolgoročno financirati povečano javno porabo brez novih zadolževanj ali dodatnih davčnih obremenitev.

Sedanje napovedi iz Bruslja kažejo, da bo manevrskega prostora vse manj.

Evropska komisija opozarja, da se podobni problemi pojavljajo po vsej Evropski uniji.