Inflacija v Sloveniji znova narašča, v EU se umirja

Slovenija je februarja 2026 zabeležila 2,8-odstotno letno inflacijo, merjeno z vseevropsko primerljivim harmoniziranim harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP). Pred letom dni je bila inflacija 1,9-odstotna, kar pomeni, da se je rast cen v Sloveniji v zadnjem letu okrepila. Tudi po nacionalnem indeksu cen življenjskih potrebščin (ICPŽ) je bila inflacija visoka 2,9-odstotna. Podatki tako kažejo, da inflacija pri nas ponovno raste.

Inflacija pri nas ponovno raste.

Največji prispevek k rasti cen so imele podražitve v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva, kjer so cene na letni ravni poskočile za 10,7 odstotka. Ta skupina je sama prispevala 1,3 odstotne točke k skupni inflaciji. Sledile so podražitve hrane in brezalkoholnih pijač (3,6 odstotka), zdravstva (6,1 odstotka) ter alkoholnih pijač in tobaka (5,6 odstotka). Inflacijo so sicer nekoliko ublažile nižje cene prevoza, ki so se znižale za 2,3 odstotka.

Rast cen je bila izrazitejša pri storitvah, ki so se podražile za 3,9 odstotka, medtem ko so se cene blaga zvišale za 2,2 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 3,2 odstotka, kar najbolj neposredno občutijo gospodinjstva.

Slika na ravni Evropske unije pa je drugačna. Po zadnjih podatkih Eurostata je bila letna inflacija februarja 2026 v evrskem območju približno 1,8-odstotna, v celotni EU pa okoli 2,1 odstotka. Še pomembneje: inflacija v EU v začetku leta 2026 postopno upada in se približuje ciljni ravni okoli dveh odstotkov. Medtem ko se torej cenovni pritiski v večini držav članic umirjajo, Slovenija beleži ponovno krepitev inflacije.

Medtem ko se torej cenovni pritiski v večini držav članic umirjajo, Slovenija beleži ponovno krepitev inflacije.

Razlika je očitna: medtem ko v EU inflacija pada in se stabilizira, pri nas znova raste. To pomeni, da se kupna moč slovenskih gospodinjstev zmanjšuje hitreje kot v povprečju Evropske unije, zlasti zaradi visokih stroškov bivanja in hrane.