»Ten minuts gor«

Najprej nekaj pojasnil, potem vam razložim tudi, zakaj tak naslov te šaljivo obarvane kolumne. Je že tako, da sem vedno tisti, pa če sem sam ali v kakšni skupini, kjer sem prvi oziroma bolj v ospredju in pogosto prvi, ki pozdravim mimoidoče. Kjerkoli. Doma ali v tujini.

Nasmejana Nizozemca

To, o čemer bom tokrat malce več povedal, se je zgodilo na poti od Zapotoških slapov, o katerih sem tu že pisal. Ne pa vsega.

Nekje deset minut hoje od spodnjega slapa, ko smo se z vnuki vračali, sem pozdravil