[Video] Damijan Terpin: Smučarski zvezi milijoni, tekmovalci pa plačujejo, da lahko tekmujejo (Slo 35, 14. 6. 2026)
Na Spotify:
V novem podkastu ob 35. obletnici samostojne Slovenije smo se pogovarjali s priznanim odvetnikom Damijanom Terpinom, ki nam je razkril nevidne meje po padcu fizičnih pregrad med Slovenijo in Italijo, spoznavali smo boj za slovenskega zastopnika v rimskem parlamentu, spregovorili o zlati dobi nakupov na italijanski strani in izvedeli, zakaj slovenska cerkev in šola v zamejstvu ne smeta ugasniti. Razkril in zaupal nam je marsikaj, o čemer večina slovenskih medijev ne poroča. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.
Miniva 35 let, odkar je naša domovina svobodno zadihala. V tistih usodnih dneh osamosvajanja slovensko srce ni utripalo samo znotraj naših meja, temveč je srce bilo z enakim upanjem in ponosom tudi onkraj njih. Zamejski rojaki takrat niso bili zgolj opazovalci naših »slovenskih« zgodovinskih premikov; bili so naši zaščitniki, podporniki, bili so glasniki naše samostojnosti na tujih tleh, ki so nam nudili toplo in varno roko. Danes meje med Italijo in Slovenijo ni več, a ostale so nevidne meje in tihi boji za ohranitev slovenske besede v Italiji, ki še kako obstajajo, in to na več frontah.
Da bi bolje razumeli vsakodnevni boj zamejskih Slovencev za narodno identiteto in prizadevanja manjšine, smo v naš studio povabili Damijana Terpina, neomajnega borca za pravice zamejskih Slovencev. Naš gost je vrhunski odvetnik, deželni predsednik stranke Slovenska skupnost, domoljub v pravem pomenu besede, ki je našim rojakom onkraj meje pomagal vračati tudi poitalijančene priimke. Lahko bi rekli – velik človek. Ob njegovih poglobljenih razlagah bomo bolje razumeli zgodovino in trenutno stanje zamejskih Slovencev v Italiji.
Zaščitni zakon in nujnost slovenskega glasu v Italiji
Od sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji mineva že 25 let, a v praksi ostaja odprtih še cela vrsta vprašanj in kompromisov. Terpin opozarja na številne vsakodnevne administrativne ovire, kot je neusklajena digitalizacija italijanskih sistemov, ki povzroča težave pri uporabi slovenskih šumnikov in imen na uradnih ter zdravstvenih listinah.
Še bolj pereč pa je manko neposrednega političnega vpliva. Trenutno poteka intenziven boj za spremembo italijanske volilne zakonodaje, ki bi slovenski manjšini končno omogočila olajšano izvolitev svojega neodvisnega zastopnika v rimskem parlamentu. »Poslanec ima avtoriteto,« poudarja Terpin in dodaja, da poslanec v Rimu neposredno odpira ministrska vrata, se pogaja in rešuje vitalna vprašanja manjšine, kar je neprimerljivo učinkoviteje od zgolj pisanja protestnih pisem.
Zgodovinska priložnost: Tajanijeva obljuba za slovenskega poslanca v Rimu
Uresničitev obljube zunanjega ministra Antonia Tajanija, da bi slovenski manjšini zagotovili zajamčenega zastopnika v rimskem parlamentu, je trenutno ključni politični cilj. To bi manjšini omogočilo izvolitev lastnega, avtonomnega predstavnika in prekinilo odvisnost od italijanskih strank leve sredine, ki so kandidate določale same. Takšen poslanec bi z neposredno avtoriteto učinkoviteje reševal težave na ministrstvih po zgledu Južnih Tirolcev, hkrati pa bi se s tem zaprlo tudi eno izmed najstarejših odprtih vprašanj v slovensko-italijanskih odnosih.
Od metel in kavbojk do nepremičninskega »buma« v Gorici in Trstu
Zgodovinski spomin seže tudi v zlate čase obmejnega trgovanja, ko sta Gorica in Trst doživljala razcvet zaradi kupcev iz celotne Jugoslavije. Terpin slikovito opisuje dogodek iz leta 1954, ko je ob odprtju meje 4.000 ljudi navalilo v Gorico zgolj po nakup metel. Danes se demografska in nepremičninska slika obrača; zaradi izjemno visokih cen stanovanj v Sloveniji naši državljani množično kupujejo cenejša stanovanja v Gorici.
Hkrati Trst, ki doživlja turistični preporod in kjer se znova slišijo številni jeziki nekdanje monarhije, postaja magnet za premožnejše kupce iz Ljubljane in avstrijske Koroške.
Bitka za stebre slovenstva
Slovenske šole v Italiji so ključna in izjemno pomembna institucija, brez katere manjšina ne bi preživela. A soočajo se s katastrofalnim upadom rodnosti in posledičnim krčenjem števila otrok, predvsem na podeželju. Da bi šole ohranili, vse pogosteje vpisujejo italijanske otroke, kar po eni strani rešuje institucije, po drugi strani pa zaradi prevelikega deleža italijansko govorečih otrok v razredih načenja kakovost rabe slovenskega jezika.
Podobno alarmantno je stanje v Cerkvi, saj upada število slovenskih duhovnikov; tukaj ja zavladala resnična kriza. Terpin izpostavlja osebno razočaranje ob dejstvu, da vasi, kot je Devin, ostajajo brez prave slovenske maše. To predstavlja izjemno nevarno situacijo za identiteto narodnosti, saj je prav sveta maša s slovensko molitvijo in petjem tradicionalno središče zbirališča Slovencev v zamejstvu.
Kritičen pogled na slovensko politiko in medije
Kot pozoren opazovalec in hkrati državljan Slovenije je Terpin ostro kritičen do domačega dogajanja. Opozarja na zaznano visoko stopnjo korupcije v Sloveniji, ki po njegovem mnenju z ogromnimi zneski močno presega italijanske razmere, kjer so takšni posli nepredstavljivi.
Prav tako ne prizanaša slovenskemu medijskemu prostoru, še posebej nacionalni televiziji, ki ji očita politično pristranskost, sprevračanje realnosti in »pranje možganov«. Ostro kritiko usmerja tudi v sestavo in delovanje slovenskega Ustavnega sodišča; nesprejemljivo in skregano z demokracijo se mu zdi, da institucijo obvladuje osem sodnikov ene politične orientacije proti zgolj enemu drugače mislečemu.
Prisluhnite celotnemu pogovoru o boju za manjšinske pravice v Rimu, spominih na obmejno trgovino in ostri kritični analizi slovenske politično-medijske realnosti lahko prisluhnete na portalu Domovina.je, za popolno video in avdio izkušnjo pa nas spremljajte in se naročite na naših kanalih, YouTube in Spotify. Najbolj vroče zgodbe, novice in razprave najdete tudi na naših družabnih profilih, na omrežjih Facebook in X.
4 komentarjev
Janez Kranjski
Američani Trsta niso hoteli dati Stalinu, če bi ga dali Slovencem/Kardelju, Titu in tovarišiji, bi ga dali Stalinu, priključili Sovjetski zvezi. Titovi partizani so v Trstu, ko so se Nemci umaknili, uprizorili stepski komunizem, v meščanska stanovanja niso prinesli umetnin, dragocenega pohištva in klavirjev, ampak so jih, ko so jih/če so jih našli v stanovanjih, pometali skoz okna, če jih niso pred tem uničili. Tržačanom so dali vedeti, kaj bi jih čakalo, če bi Titovo zasedbo Trsta zavezniki priznali kot sprejeto dejstvo.
Če bi partizane vodili TIGRovci, ki so sodelovali z Britanci, bi bili ozemeljski interesi zaveznikov ravno obratni, Slovencem bi se trudili dali (čim) več ozemlja, koliko Slovencev na njem prebiva ni/ne bi bilo pomembno, važni so bili ozemeljski, vojaški in ostali interesi, povsem možno do Tilmenta za zahodu, na vzhodu pa vsaj Istro, Reko pa še kakšen otok ali otoke v Kvarnerju.
To je izhodišče za primerjavo z J. Tirolsko v Italiji.
Igor Ferluga
Ad primerjava med polozaj Slovencev v FJK z nemsko govorečimi na Južno Tirolskem ( Alto Adige). Velika razlika je, da je na Juznem Tirolskem nemsko govorecih znatna večina. Skoraj 70%! Ladinov 4%. Le dobra četrtina Italijanov. Realno je, da Slovenci v FJK ne morejo pricakovati enakega polozaja, razsirjenosti jezika, finančnih virov ipd. kot oni. Poglejmo stevilke: kot pravi Terpin - optimistično 30.000 Slovencev. Na 1,2 milijona prebivalcev FJK. Torej nekje 2,5% prebivalstva dezele je slovenskega. Ne 70%. Ergo? Malo realizma, ponavljam...
Ad gesla " Trst je naš", kot ga nepotrebno obuja novinar. A je treba tega? To je parola prvega desetletja titokomunizma. Ustvarjena v vojnem in totalitarnem zanosu za zgago in nic drugega. Mesto Trst nikoli ni bilo niti priblizno dominantno slovensko. Niti po nastanku, niti po etnicni sestavi, se najmanj po lastnistvu. Bilo je seveda kozmopolitsko in avstroogrsko, kar še danes kaže. A vedno večinsko italijansko. Slovenska je bila in v veliki meri se vedno je okolica Trsta, tudi neposredna in obala od Barkovelj do Devina. To napisem kot nekdo, ki jasno izvira od tam, kar kaze ze priimek. Zato nehajte s to ideolosko lahkomiselnem ponavljanjem jugokomunisticnih parol oz nerealnih ozemeljskih zahtev, ki lahko delajo samo zgago. In skodijo Slovencem, ki zivijo tam. Ker oni nosijo posledice protislovenskega refleksa, ki ga take parole naravno zbudijo v Trstu.
Trst je nas je identicno nora parola kot z druge strani parola, da je Istro ( in Kvarner in Dalmacijo) treba vrniti Italiji. Dovolj vojn! Koncno meje med Slovenijo, Italijo in Hrvasko realno skoraj vec ni. Eno je slovenski patriotizem, drugo je vojno hujskaštvo.
Igor Ferluga
Tako razgledanih in razumnih odvetnikov in demokraticnih politikov kot je Damjan Terpin še kako pogrešamo v Sloveniji. Koga pa imamo? Katarino Kresal, da razlaga na nacionalni TV politiko. In podobne. Politični profil Čeferinov in druscine, ki se je na vrh prebila v Popitovem in Kučanovem rezimu? Mizerija. Matoz seveda ni istega kova. Ampak Terpin je široko profilirana in v političnem boju v demokraciji prekaljena osebnost pravih vrednot. Po mojem bi lahko uspešno vodil katerokoli desnosredinsko opcijo v Sloveniji.
Ljubljana
Mal poglejte kolk enih ljudi se svaljka okol vsake sportne ekipe, vsakega sportnika...
Vse to pozira milijone..
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.