[Video] Dr. Blaž Germšek: Kmetovanje je postalo hazarderstvo; nujne so spremembe (Vroča tema, 10. 9. 2026)

Dr. Blaž Germšek, predstojnik Oddelka za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja na Kmetijskem inštitutu Slovenije, se je pred dnevi vrnil s strokovne študijske poti po Združenih državah Amerike, kjer je med drugim obiskal posestvo Mount Vernon, nekdanji dom prvega ameriškega predsednika Georgea Washingtona. V podkastu Vroča tema smo spoznavali miselnost ameriškega kmetovalca, Washingtonovo vizijo in raziskovanje kmetijstva ter se sprehodili vse do slovenske njive, ki jo je letos požgala neizprosna suša, se ustavili v Bruslju in evropski birokraciji. In postavili vprašanja, kdo bo čez dvajset let na Slovenskem sploh še kmetoval.

Prvi ameriški predsednik je bil kmet, ki je znal prodati vse

Germšek pred odhodom v Virginijo o Georgeu Washingtonu ni vedel dosti več kot to, da je bil prvi predsednik in bister mož. A ga je prijetno presenetilo, kako sistematično, spretno je ta upravljal svoje posestvo Mount Vernon, kjer je imel pet med seboj povezanih kmetij na skupno 3.200 hektarih. Opustil je vzgojo tobaka, ki je izčrpaval prst, in uvedel kolobarjenje za žita, zgradil je šestnajststransko mlatilnico in med prvimi v Ameriki sistematično vzrejal mule za transport in delo na polju.

Imel je celo ogrevan rastlinjak, v katerem je gojil citruse, ki v virginijski zimi sicer ne bi preživeli. »Zavedal se je, da je prehranska varnost enaka suverenosti države in da brez kmetijstva ne moreš obvarovati lastne države niti je razvijati naprej.«

Washington po Germškovih besedah znanja ni jemal zgolj od doma, temveč je sodeloval tudi z izkušenimi britanskimi kmetovalci in njihovo znanje prilagajal svoji ameriški zemlji, podobno kot danes na kmetijskem inštitutu prilagajajo tuje prakse slovenskim razmeram.

Vidi se odprt trg in tudi miselnost kmetov je drugačna. Večinoma stvari gledajo skozi oči posla.

Najbolj ga je prepričalo, da Washington presežka žita ni prodajal surovega, temveč ga je sam tudi zmlel in del predelal v žgane pijače, s čimer je pridelkom dodal vrednost.

Ameriška hitrost, ki nas uči

Dr. Germška je navdušila predvsem hitrost, s katero Američani rešujejo težave. »Če kmetje na nekem območju zaznajo težavo, na primer da ne morejo prodati domačih jabolk, to takoj naslovijo, povežejo vrtec, šolo, fakulteto, aktivirajo celotno verigo, tako da je v enem letu zadeva postavljena in se začne vrteti v pravo smer,« pravi.

Podobno hitro deluje tudi pomoč ob naravnih nesrečah. Ameriška agencija za upravljanje kmetijskih tveganj (ang. Risk Management Agency) ima pravilo, da mora biti izplačilo po dokončno obravnavanem zahtevku izvedeno v 30 dneh ali manj, na enem od sestankov z zvezno agencijo za naravne nesreče pa so Germšku zatrdili, da ima kmet v nekaterih primerih, ko je vloga popolna, denar na računu lahko tudi že v 24 urah.

Izpostavil je tudi zgodbo ameriške ekološke kmetije, ki je zaradi bolezni v čredi morala cepiti živino, kar ni bilo skladno s pravili ekološke reje. Namesto da bi stranke kmetijo zapustile in odstopile od nakupa, so ji tisti mesec naročile še več mesa kot običajno, saj so vedele, da mora lokalna kmetija preživeti. Vsi so imeli skupni cilj reševati situacijo in poskrbeti za dobiček.

Kmet se zaveda, da imajo vsi v njihovi verigi veliko odgovornost. Če enkrat izgubiš zaupanje ljudi, ga je zelo težko povrniti.

Kmetovanje je postalo hazarderstvo

Enega svojih najodmevnejših zapisov je Germšek naslovil 'Kmetovanje je postalo hazarderstvo' in prav slednja prispodoba je bila vodilo osrednjega dela pogovora. Po njegovi tezi se slovenski kmet danes bori na sedmih frontah hkrati: od vremena in letošnje suše, ki je povzročila za približno 65 milijonov evrov škode, prek bolezni rastlin, kot je zlata trsna rumenica, ki jo prenaša invazivni ameriški škržat, vse večje odpornosti škodljivcev na sredstva za varstvo rastlin in tujerodnih vrst, ki jih pospešuje mednarodni transport blaga, do poskočnih, nepredvidljivih cen goriva, gnojil in elektrike ter razdrobljenosti slovenskih kmetij, ki v povprečju merijo le sedem hektarov.

Doma imamo izjemno katastrofo. Veliko vinogradniških kmetij opušča dejavnost, nekatere kmetije so zaradi bolezni pridelkov zaprle svoja vrata, konca vsemu temu ni videti.

Rešitev vidi v regijskem pristopu, saj po njegovih besedah ista metodologija ne more veljati za Podravje in za Gorenjsko. Samokritičen je tudi do lastne stroke, ko govori o sodelovanju med raziskovalci in kmetijskim svetovanjem: »Moje iskreno mnenje je, da v Sloveniji med seboj premalo sodelujemo. Prevečkrat smo si konkurenti, čeprav bi bilo popolnoma nepotrebno, da smo.«

Bruselj in gnojila, ki dražijo vsak korak

Nezadovoljstvo z evropsko politiko je decembra 2025 na ulice Bruslja pripeljalo več kot 10.000 kmetov, med njimi tudi organizirano skupino iz Slovenije. Ena najbolj perečih tem je bila odvisnost od uvoženih mineralnih gnojil, katerih cena se je po uvedbi evropskega mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah letos dodatno podražila, uvoz dušičnih gnojil v EU pa je nato januarja upadel že za več kot 80 odstotkov. Germšek rešitev vidi v manjši odvisnosti od uvoza, denimo s pridobivanjem dušika iz zraka in boljšim izkoriščanjem živinorejskih ostankov z mikro bioplinskimi elektrarnami.

Obstajajo tehnologije, s katerimi lahko iz atmosfere ustvarimo dušik in ga vračamo kmetom. Takšen krogotok bi lahko nadgradili tudi na živinorejskih kmetijah.

Opozarja tudi, da administrativno breme nesorazmerno bistveno bolj prizadene majhno slovensko kmetijo kot veliko agroindustrijsko posestvo v Franciji ali na Poljskem. Pogreša tudi veleprodajno tržnico kmetijskih pridelkov, kakršno pozna vsako večje ameriško mesto, kjer lahko kmet svoje pridelke prodaja na debelo ali neposredno gostincem in potrošnikom mimo trgovskih verig.

Zakaj robot še ne bo nadomestil kmeta

Podjetnik Elon Musk je napovedal, da bo denar do leta 2036 zaradi robotike in umetne inteligence izgubil velik del svojega pomena. Germšek napovedi ne zavrača v celoti, vendar jo postavlja na trdna tla stroke. Senzorji na kmetijskih robotih, ki jih razvijajo v okviru projekta Robot4Plants, so se v prahu in delu na kmetijskih površinah že izkazali za nezanesljive.

»Kmetijstvo je precej umazano delo. Poljedelstvo, vrtnarstvo in trajni nasadi potekajo v naravi, kjer je ogromno prahu in umazanije, na katere ne moreš vplivati.« Kljub temu je prepričan, da tehnološkega preskoka ne bo mogoče ustaviti, tako kot ga v svojem času ni bilo mogoče ustaviti pri uvajanju prvih kombajnov v ameriško kmetijstvo.

Tehnološki preskok se je vedno dogajal in se bo dogajal tudi zdaj, ne glede na to, ali si to priznamo ali ne.

Delovne sile po njegovih besedah ne primanjkuje zaradi plačila, temveč zaradi bolečin in napornega dela v težkih pogojih, zato v Sloveniji v okviru podjetja PEC Automotive že razvijajo namenske robote za obiranje jabolk, hrušk in grozdja, testirajo tudi samovozeči stroj za sajenje žit, vreden približno 300.000 evrov. V razvoju so tudi eksoskeleti, ki delavcem razbremenijo hrbet pri sklanjanju, denimo pri obiranju sadja ali navijanju hmelja.

V ZDA že najemajo brezpilotne letalnike kot orodje za škropljenje in nadzor plevela. Podoben model, imenovan RaaS, pa dr. Germšek predlaga tudi za slovenske razmere.

Bomo še imeli kmete?

Število aktivnih kmetij v Sloveniji se že desetletja postopoma zmanjšuje, z okoli 86.500 na začetku tega stoletja je padlo na nekaj manj kot 70.000, medtem ko je delež nosilcev kmetij, mlajših od 40 let, v Sloveniji zgolj okoli 7-odstoten. V celotni Evropski uniji povprečja dosegajo okoli 12 odstotkov. Čeprav skupna kmetijska politika prek intervencije IRP24 mladim prevzemnikom namenja zagonsko finančno podporo, strokovnjaki opozarjajo, da denar sam po sebi ne odpravlja temeljnih strukturnih vzrokov za opuščanje kmetovanja.

Subvencije niso rešitev. Rešitev je večja dodana vrednost pri končnem produktu, ki ga kmet proda.

S tem se krog zapre in vrne nazaj k predsedniku Washingtonu, ki je že pred 250 leti razumel isto stvar, ki jo je Germšek prinesel domov iz ZDA, da je kmetijstvo bolj kot karkoli drugega posel, ki ga je treba voditi kot takega.

Prisluhnite celotnemu pogovoru z dr. Blažem Germškom.