Brez vladnih ukrepov bi bil liter dizla že nad 2,15 evra: država z ukrepi blaži udarec dragih energentov

Cene goriv so se v Sloveniji znova zvišale, vendar bi bil udarec za gospodinjstva in gospodarstvo brez ukrepov vlade še precej večji. Liter bencina bi po ocenah stal skoraj 1,87 evra, liter dizla pa kar 2,15 evra. Vlada je zato z regulacijo cen, zamrznitvijo nekaterih dajatev in ohranjanjem najnižjih dovoljenih trošarin rast cen občutno omilila.

Od torka, 8. septembra, so na bencinskih servisih zunaj avtocest in hitrih cest v veljavi nove najvišje dovoljene maloprodajne cene. Za liter 95-oktanskega bencina je treba odšteti 1,674 evra, liter dizla stane 1,939 evra, liter kurilnega olja pa 1,544 evra.

Podražitev je posledica razmer na svetovnih trgih naftnih derivatov. V zadnjih tednih so se cene nafte in predvsem dizla zaradi napetosti na mednarodnih trgih močno povečale. Na evropskem trgu je bila rast veleprodajnih cen dizla še posebej izrazita. Po podatkih, ki jih je objavil Financial Times, je razlika med ceno surove nafte in veleprodajno ceno dizla v Evropi v začetku septembra dosegla rekordne ravni.

Koliko bi plačevali brez ukrepov

Podatki ministrstva za infrastrukturo in energetiko kažejo, da bi bile cene za potrošnike občutno višje, če država ne bi posegla v oblikovanje končne cene.

Brez regulacije in oprostitve nekaterih dajatev bi po vladnih izračunih liter

• bencina stal okoli 1,873 evra,
• dizla okoli 2,154 evra,
• kurilnega olja okoli 1,759 evra.

To pomeni, da država trenutno blaži ceno bencina za približno 20 centov na liter, dizla za približno 22 centov, kurilnega olja pa za približno 21,5 centa na liter.

Pri običajnem 50-litrskem rezervoarju je razlika zelo konkretna. Če bi veljale ocenjene cene brez ukrepov, bi voznik za bencin plačal približno 9,95 evra več, za dizel pa približno 10,75 evra več.

Pri voznikih, ki avtomobil uporabljajo vsakodnevno, se takšna razlika hitro nabere. Še večji je učinek pri podjetjih, prevoznikih, kmetih in drugih dejavnostih, kjer se gorivo porablja v večjih količinah.

Vlada zamrznila dve dajatvi

Med ključnimi ukrepi je vlada ohranila trošarine na najnižji ravni, ki jo dopušča evropska zakonodaja, hkrati pa je začasno zamrznila oziroma odpravila dve dajatvi – okoljsko dajatev za onesnaževanje zraka z emisijami ogljikovega dioksida ter prispevek za povečanje energetske učinkovitosti (URE).

Poleg tega ostaja v veljavi regulacija maloprodajnih cen naftnih derivatov.

Ministrstvo poudarja, da se regulirane cene izračunavajo na podlagi gibanja cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in tečaja ameriškega dolarja proti evru. Pri izračunu se uporabljajo sedemdnevna povprečja borznih kotacij.

Gre torej za kombinacijo ukrepov, s katerimi država poskuša preprečiti, da bi se celoten šok s svetovnih trgov neposredno prenesel na slovenske potrošnike.

Dizel se je podražil najbolj

Primerjava z začetkom septembra pokaže, kako hitro se spreminjajo razmere na trgu. Med 1. in 7. septembrom je liter dizla stal 1,811 evra, od 8. septembra pa 1,939 evra. To pomeni 12,8 centa višjo ceno oziroma približno 7,1-odstotno podražitev v enem tednu.

Bencin se je podražil z 1,623 na 1,674 evra, kar pomeni 5,1 centa več oziroma približno 3,1 odstotka. Kurilno olje se je podražilo z 1,412 na 1,544 evra.

Podatki kažejo, da je bil skok pri dizlu še posebej izrazit. Prav zato je pritisk na transport, kmetijstvo in gospodarstvo trenutno večji kot pri bencinu.

Interventni zakon tudi za prevoznike, kmete in gozdarje

Vlada se na rast cen ne odziva zgolj z ukrepi pri reguliranih cenah. 7. septembra je sprejela tudi interventni zakon, namenjen blaženju posledic izredne rasti cen pogonskih goriv za prevoznike, kmete in gozdarje.

Namen ukrepov je preprečiti, da bi višji stroški goriva v celoti prešli v cene prevozov, hrane in drugih izdelkov ter s tem dodatno povečali življenjske stroške prebivalstva.

To je pomembno predvsem zato, ker višja cena dizla ne vpliva samo na voznike osebnih avtomobilov. Dizel je ključen strošek za cestni promet, kmetijsko mehanizacijo, gozdarstvo in številne gospodarske dejavnosti.

Slovenija ostaja pod cenami v Nemčiji

Kljub aktualnim podražitvam slovenske cene goriv ostajajo nižje od cen v številnih drugih evropskih državah. Aktualni evropski podatki za 8. september kažejo, da je bila cena bencina v Nemčiji okoli 2,23 evra za liter, medtem ko je bila v Sloveniji okoli 1,90 evra po primerljivi evropski metodologiji.

Razlika je torej približno 30 centov na liter. Pri dizlu so razlike prav tako izrazite.

To kaže, da trenutna rast cen ni slovenski pojav, temveč je povezana predvsem z razmerami na evropskem in svetovnem energetskem trgu. Vlada pa lahko z domačimi ukrepi vpliva na to, kolikšen del tega šoka občutijo slovenski potrošniki.

Za gospodinjstva in gospodarstvo je ključno, koliko časa bo trajala kriza

Največje vprašanje tako ni več, ali se bodo cene nafte in derivatov kratkoročno zvišale, temveč kako dolgo bodo ostale na visokih ravneh.

Če bodo svetovne cene ostale visoke, bo pritisk na evropske države še naprej velik. Slovenija ima pri tem omejen vpliv na svetovni trg nafte, lahko pa z davčno politiko, regulacijo in ciljno usmerjenimi ukrepi blaži posledice za prebivalstvo in gospodarstvo.

Trenutni podatki zato kažejo precej pomembno razliko: podražitev goriv je realna, vendar bi bila brez vladnih ukrepov še bistveno večja.

Pri dizlu bi bil liter danes že nad 2,15 evra, pri bencinu pa blizu 1,87 evra. Ukrepi države tako trenutno pomenijo več kot deset evrov pri vsakem 50-litrskem rezervoarju dizla in skoraj deset evrov pri bencinu.

Za družinske proračune, prevoznike in podjetja to ni zanemarljiv znesek – še posebej v času, ko se zaradi razmer na svetovnem energetskem trgu dražita tudi transport in proizvodnja.