Sindikati Filozofsko fakulteto znova zlorabljajo za politično propagando, pristojni so se zavili v molk

1. septembra so sindikati začeli zbirati 40.000 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Sindikati preko plakatov k oddaji podpisov nagovarjajo tudi na Filozofski fakulteti, čeprav je Univerza v Ljubljani podala jasno stališče, da v prostorih univerze ni dopustno organizirano politično oziroma drugo agitiranje, med drugim z obešanjem plakatov, povezanih z referendumskimi pobudami, saj večji del univerzitetne skupnosti predstavljajo študentke in študenti, ki niso del sindikalnih struktur.

Potem ko je večina poslancev v državnem zboru potrdila sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma, za katerega so sindikati vložili več kot 47.000 neoverjenih podpisov, so se nasprotniki zakona obrnili na ustavno sodišče. To jim je tudi prikimalo in sklep razveljavilo, tako da so 1. septembra začeli zbirati overjene podpise za razpis zakonodajnega referenduma.

Pri tem pa znova izkoriščajo politično propagando na fakultetah, konkretno na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer mimoidoče študente, profesorje in druge obiskovalce plakati nagovarjajo k oddaji podpisa za razpis referenduma »proti razkroju Slovenije«.

A to še ni vse. Plakati niso izobešeni na oglasnih deskah in običajnih mestih med drugimi plakati, pač pa so postavljeni na posebej izpostavljeni mesti ob vhodu v fakulteto in izhodu iz nje, tako da jih je praktično nemogoče spregledati.

Stališče univerze je jasno: Politično agitiranje ni dopustno

Spomnimo, tudi ko so nekateri sindikati maja zbirali neoverjene podpise, so podobni plakati že preplavili nekatere slovenske fakultete. Poleg tega pa so se na njihovih hodnikih v zbiranje podpisov aktivno vključili nekateri profesorji, kar je sprožilo vprašanje, kakšne posledice lahko doletijo študente, ki bi podpis pri svojem profesorju zavrnili.

Univerza v Ljubljani pod vodstvom rektorja Gregorja Majdiča je zato tedaj fakultetam poslala jasno sporočilo, da spodbujajo kritično mišljenje in akademsko svobodo, pa tudi priznavajo legitimno vlogo sindikatov, ki svoje člane in druge zaposlene lahko obveščajo o svojih dejavnostih ter zbirajo podpise v sindikalnih centralah oziroma v prostorih sindikalnih zaupnikov.

Vendar pa so poudarili, da v prostorih univerze ni dopustno organizirano politično ali drugo agitiranje, kar »vključuje tudi javno nagovarjanje k podpori ali nasprotovanju posameznim referendumskim pobudam ali političnim opcijam, na primer s postavljanjem stojnic, obešanjem plakatov ali podobnimi oblikami javne kampanje«.

»Ob tem posebej poudarjamo, da večji del univerzitetne skupnosti predstavljajo študentke in študenti, ki niso del sindikalnih struktur, zato jih v skladu z avtonomijo univerze ne smemo izpostavljati politični ali drugi agitaciji,« so poudarili in članice pozvali, naj zagotovijo spoštovanje navedenih načel.

Pristojne institucije molčijo

Z vprašanji smo se 3. septembra obrnili na pristojne institucije, ki pa so se zavile v molk – odgovorov nam do danes namreč še niso posredovale. Na Filozofsko fakulteto smo vprašali, ali so dovolili namestitev plakatov. Če da, kdo je za dovoljenje zaprosil, kdo in kdaj ga je izdal ter na podlagi katerega pravilnika oziroma kriterijev? Zanimalo nas je tudi, na podlagi katerih kriterijev so plakati postavljeni na posebej izpostavljenih mestih. Ali lahko na teh mestih plakate namešča katerakoli organizacija, če za to zaprosi? Vprašali smo jih še, kako namestitev plakatov razumejo v luči omenjenega stališča Univerze v Ljubljani.

Z univerze so nam sporočili, da so vprašanja prejeli, in zagotovili, da bodo nanje odgovorili v zakonskem roku. Zanimalo nas je, ali so s primerom seznanjeni, ali menijo, da je namestitev plakatov skladna z njihovim stališčem, in ali bodo v konkretnem primeru kakorkoli ukrepali.

Molči pa tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino. Kot je znano, je minister Borut Rončević med ključnimi cilji ministrstva navedel ideološko nevtralno izobraževanje. »Šola mora učence učiti, kako misliti, ne kaj misliti. Njene ključne naloge so posredovanje znanja, razvijanje kritičnega mišljenja ter vzgoja odgovornih in aktivnih državljank in državljanov,« je dejal Rončević 25. avgusta na konferenci ravnateljic in ravnateljev. Ministrstvo smo zato vprašali, ali menijo, da so plakati skladni z načelom ideološke nevtralnosti in ali bodo v konkretnem primeru kakorkoli ukrepali. Odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.