Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala

Tokratna 244. številka revije Domovina analizira izide nedeljskih volitev, izpostavlja razdeljenost volivcev po regijah in generacijah ter razkriva, kako bodo manjše stranke odločale o obrisih prihodnje vlade.

Eva Ajdnik poroča, da so volitve 2026 pokazale tesno razmerje med največjima strankama, močno regijsko in generacijsko razdelitev volivcev ter negotovo oblikovanje prihodnje vlade.

Aljuš Pertinač opozarja, da so volitve zaznamovali tehnični zapleti, nizka preglednost in nestabilni rezultati, kar ob odsotnosti jasne večine napoveduje težko sestavljivo in politično šibko vlado.

Peter Avsenik ugotavlja, da trenutni izid volitev kaže rahel premik proti desni sredini, pri čemer pet mandatov Resni.ce pomeni odločilno vlogo pri morebitnem oblikovanju koalicije.

Leon Oblak ocenjuje, da bodo manjše stranke, predvsem Resni.ca in Demokrati, zasedale vlogo odločilnega jezička na tehtnici pri sestavi prihodnje vlade, pri čemer bo preizkušena njihova zvestoba lastnim načelom.

Tina Bertoncelj piše o tem, da SDS z Janezom Janšo meni, da so rezultati predčasnih volitev vprašljivi zaradi številnih nepravilnosti, zato bo SDS uporabila vse pravne možnosti za zaščito volilne pravice.

V intervjuju, ki ga je pripravila Vida Petrovčič, nas prof. dr. Metoda Dodič Fikfak opozarja, da bi izgradnja sežigalnice in kanala C0 v Ljubljani povzročila resno zdravstveno tveganje in okoljsko katastrofo, pri čemer je poudarila, da je potrebna strokovna in politična odgovornost za preprečitev teh projektov.

Dr. Damjan Prelovšek ocenjuje, da slovensko spomeniško varstvo še vedno ne zmore primerno zaščititi Plečnikove dediščine, pri čemer je preizkušena sposobnost javnosti in oblasti, da prepoznata in spoštujeta globoko simboliko arhitektovega dela.

Leon Oblak piše, da Škofjeloški pasijon ni zgolj kulturna predstava, ampak živa procesija, pri kateri se preizkuša predanost 1500 prostovoljcev in njihova sposobnost, da združijo osebne vloge v skupno zgodbo o zgodovini odrešenja.

Milena Miklavčič opozarja, da zadnje volitve puščajo grenak priokus, saj so morali politiki sprejeti težke kompromise, medtem ko so volivci pogosto nehote podprli poteze, ki ogrožajo temeljne vrednote in stabilnost družbe.

Andrej Tomelj piše, da beseda »prasica« še vedno živi v jeziku kot zmerljivka, v literaturi in politiki pa nosi pomen upora, jeze ali kritike, hkrati pa razkriva ranljivost tistih, ki jo uporabljajo.

Mitja Pucelj piše, da je sposobnost objektivne ocene lastnega dela ena največjih težav, tako v javnem sektorju kot drugod. Če ne razumemo realnega stanja in svojih pomanjkljivosti, ne moremo učinkovito izboljševati svojega dela ali družbe.

Matej Leskovar piše o tem, kako so med drugo svetovno vojno partizani v Ljubljanski pokrajini sodelovali z Italijani in Nemci, da bi oslabili slovenske nasprotnike. Italijane so vojaško izkoristili, Nemcem pa posredovali informacije za nadzor domobrancev.

Ivo Žajdela ocenjuje, da Osvobodilna fronta ni bila pluralistična ali demokratična organizacija, ampak komunistična konstrukcija, ki je prek močne propagande ustvarila vtis legitimnosti.

Verena Vidrih Perko pojasnjuje, da je oljka že tisočletja simbol svetlobe, miru in nesmrtnosti, njeno olje pa je v antiki služilo prehrani, ritualom, medicini in razsvetljavi.

Meta Černe piše o tem, da je Viktor Murnik s svojo vizijo, prostovoljnostjo in pionirskim delom na področju telesne kulture postavil temelje slovenskega športa, zaradi česar bi po mnenju Ivana Čuka moral prejeti Bloudkovo nagrado, ne obratno.

Ivan Sivec zaključuje poglavje Male neumnosti velikega socializma z opazko, da so se Slovenci med socialističnim režimom kljub omejitvam in prepovedim vedno znali smejati, krohotati in najti svojo pot do praznikov, od pusta, prvega maja, velike noči, marijinih romanj do božiča, ter s tem ohraniti del običajev in zdrave pameti tudi v absurdih sistema.

Igor Gošte nas tokrat popelje v Šentjur, rojstni kraj pesmi Slovenec sem, kjer obisk muzeja, Ipavčeve hiše, cerkve sv. Jurija in arheološkega Rifnika razkriva bogato zgodovino kraja in pomen Ipavčev za slovensko kulturo.

Darja Vesel Barborič poudarja, da beseda »ne« uči otrok samonadzora, spoštovanja pravil in socializacije. Za starše je izziv, da ostanejo mirni, poenostavijo sporočilo in dosledno vzgajajo, saj »ne« ni le prepoved, ampak tudi učenje odgovornosti in meja.

Ivan Sivec nas tokrat popelje v svet narodno-zabavne glasbe, kjer je kot pevec, saksofonist in avtor Darko Tušar pustil neizbrisen pečat, najprej s Cerkljanskim instrumentalnim kvintetom, nato v Ansamblu Ivana Ruparja in nazadnje z Laufarji, pri čemer vedno poudarja, da navdih za glasbo prihaja od znotraj.

Za konec pa izvemo še nekaj o filmu z naslovom Ena bitka za drugo, ki je akcijski triler o družbeni neenakosti, z Leonardo DiCapriom in Seanom Pennom v glavnih vlogah.

Tako kot vedno pa na koncu tednika najdete nekaj ugank za kratkočasenje, šale ter seveda enostaven recept Selme Bizjak za taljato s pečenimi šparglji, češnjevim paradižnikom in burrato ki ga z lahkoto pripravite doma.

Postanite tudi vi naročnik Domovine. In povabite k naročilu še koga – da bo družina bralcev Domovine še večja.

_____________________________________________________

Priskrbite si svoj izvod tednika Domovina – z bogato vsebino in razvedrilom, ki vam lahko prinese tudi nagrado. Za vse nove naročnike pa je v dar pripravljena knjiga.