Opozorila iz gradbeništva

Čeprav se je slovensko gospodarstvo tudi lani soočalo z zahtevnim mednarodnim okoljem, dražjim financiranjem in umirjanjem gospodarske aktivnosti v Evropi, poslovni rezultati podjetij kažejo razmeroma stabilno sliko. Podjetja so povečala prihodke, izboljšala dobičkonosnost in ustvarila višjo dodano vrednost na zaposlenega, kažejo podatki Ajpesa. Toda to velja za tista, ki so preživela; marsikatero ni. Povečalo se je število namreč število insolventnih postopkov, največ težav z likvidnostjo pa je v gradbeništvu in trgovini.

Slovenske gospodarske družbe so v letu 2025 ustvarile 148,5 milijarde evrov prihodkov. Nominalno je to štiri odstotke več kot leto prej, vendar inflacija pomembno spremeni sliko.

Če upoštevamo rast cen, so se prihodki podjetij realno povečali zgolj za približno odstotek. To pomeni, da je velik del rasti posledica višjih cen in ne dejansko večjega obsega poslovanja.

Ajpesovi podatki kažejo, da je letna poročila oddalo 73.803 družb, kar je približno odstotek več kot leto prej.

Dobički rasli hitreje od prihodkov

V splošnem so bila podjetja lani uspešnejša predvsem pri ustvarjanju dobička.

Neto čisti dobiček gospodarskih družb je dosegel 7,3 milijarde evrov, kar pomeni 13-odstotno nominalno rast glede na leto 2024. Realno, po upoštevanju inflacije, je rast znašala okoli deset odstotkov.

K izboljšanju rezultatov so največ prispevale družbe iz energetike ter podjetja s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti.

Dobiček so sicer ustvarile vse glavne gospodarske dejavnosti, največ pa podjetja iz predelovalnih dejavnosti, trgovine in energetike.

Po velikosti podjetij izstopajo mikro podjetja, kjer je neto čisti dobiček poskočil za več kot polovico. Precej bolj zadržana pa je bila rast pri srednje velikih podjetjih, kjer se je dobiček povečal le za približno odstotek.

Najvišja rast pa je bila od leta 2020 do 2022; potem se je umirila in so razlike minimalne.

Stabilne marže

Kazalniki dobičkonosnosti kažejo razmeroma stabilno poslovanje slovenskega gospodarstva.

EBIT marža se je nekoliko znižala – za 0,1 odstotne točke – in je lani znašala 5,4 odstotka. EBITDA marža je ostala nespremenjena pri 9,8 odstotka.

Rahlo izboljšanje je bilo vidno pri donosnosti kapitala. Donosnost lastniškega kapitala (ROE) se je povečala na 9,9 odstotka.

To pomeni, da so podjetja kljub zahtevnejšemu okolju uspela ohraniti razmeroma učinkovito poslovanje.

Dodana vrednost na zaposlenega 

Pomemben podatek za ocenjevanje kakovosti gospodarstva je neto dodana vrednost na zaposlenega.

Ta se je lani zvišala na 67.102 evra, kar je štiri odstotke več kot leto prej.

Dvanajst dejavnosti ostaja pod slovenskim povprečjem, osem pa jih presega. Močno izstopa energetika, kjer je neto dodana vrednost na zaposlenega dosegla kar 166.734 evrov.

Rast dodane vrednosti je pomembna predvsem zaradi vpliva na produktivnost, konkurenčnost in dolgoročno sposobnost financiranja višjih plač.

Katera področja so pod in katera nad povprečjem?

Nad slovenskim povprečjem so predvsem dejavnosti z višjo tehnološko intenzivnostjo, kapitalsko zahtevnostjo ali večjo produktivnostjo. Med njimi posebej izstopa energetika, pomembno vlogo pa imajo tudi strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ter finančne storitve.

Pod povprečjem so dejavnosti z nižjo produktivnostjo in višjim deležem delovno intenzivnih storitev, med drugim del trgovine, gostinstva, nekaterih storitvenih dejavnosti ter dela gradbeništva. Prav v teh sektorjih podjetja pogosto občutijo večji pritisk stroškov dela, dražjega financiranja in nižjih marž.

Velike razlike med dejavnostmi kažejo, da je slovensko gospodarstvo precej raznoliko tudi po produktivnosti in sposobnosti ustvarjanja višje dodane vrednosti. To bo pomemben dejavnik prihodnje konkurenčnosti, še posebej v obdobju počasnejše gospodarske rasti v Evropi.

Izvozna podjetja več prihodkov ustvarjajo zunaj EU

Slovenska podjetja so lani na tujih trgih ustvarila 59,47 milijarde evrov prihodkov.

Nominalno je to dva odstotka več kot leto prej, realno pa prihodki praktično stagnirajo.

Opazna je razlika med evropskimi in neevropskimi trgi:

• prihodki v državah EU so zrasli za odstotek,
• prihodki izven EU pa za štiri odstotke.

To kaže, da slovenska podjetja postopoma povečujejo prisotnost tudi na trgih zunaj Evropske unije, kjer je bila gospodarska dinamika v številnih primerih višja kot v Evropi.

Tudi samostojni podjetniki poslovali bolje

Rast poslovanja je bila vidna tudi pri samostojnih podjetnikih.

Letna poročila je oddalo 51.636 podjetnikov, pri čemer v ta podatek niso vključeni normiranci, saj ti letnih poročil ne oddajajo.

Skupni prihodki samostojnih podjetnikov so se povečali za devet odstotkov in dosegli 6,88 milijarde evrov.

Še hitreje je rasel neto podjetnikov dohodek, ki se je povečal za 15 odstotkov in dosegel 622 milijonov evrov.

Največ težav še vedno v gradbeništvu

Čeprav so se skupne neporavnane obveznosti pravnih oseb lani zmanjšale, so nekateri sektorji pod precejšnjim pritiskom.

V letu 2025 je bilo povprečno mesečno evidentiranih 2.484 pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi. To je nekoliko manj kot leto prej.

Povprečni dnevni znesek neporavnanih obveznosti je znašal 102 milijona evrov, kar predstavlja zmanjšanje za približno 2,9 milijona evrov glede na leto 2024.

Največ plačilno nesposobnih podjetij je bilo v gradbeništvu in trgovini.

Obe dejavnosti se že dlje časa soočata s pritiskom visokih stroškov, dražjega financiranja in upočasnjevanja investicij.

GZS: Podatki Ajpesa ne omogočajo celovite presoje poslovanja podjetij

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pozdravlja podatke Ajpesa o lanskem poslovanju gospodarstva, ki kažejo na visoko rast neto čistega dobička. Obenem pa opozarja, da poenostavljene interpretacije o rekordnih dobičkih ne kažejo realne slike za vse dele gospodarstva. Brez podatkov po dejavnostih ter segmentih zaključki niso mogoči, so zapisali.

Ajpes je v četrtek objavil, da so gospodarske družbe v Sloveniji lani ustvarile 7,34 milijarde evrov neto čistega dobička, kar je nominalno za 13 odstotkov in realno za 10 odstotkov več kot predlani. Prihodki so bili s 148,50 milijarde evrov nominalno višji za štiri odstotke, realno pa za enega. Neto dodana vrednost na zaposlenega se je povečala za štiri oz. dva odstotka na 67.102 evra.

V GZS so v današnjem sporočilu za javnost zapisali, da pozdravljajo vsako izboljšanje poslovnih rezultatov podjetij, vključno z rastjo neto čistega dobička. Vendar pa je treba po njihovih opozorilih podatke tolmačiti celovito in previdno. »Po prvi oceni so se neto dobički v letu 2025 povečali za 12 odstotkov, vendar je takšna rast lahko tudi posledica manjše neto izgube dela podjetij in ne nujno zgolj višjih dobičkov uspešnejših družb. Dokler Ajpes ne objavi dodatnih razčlenjenih podatkov, ni mogoče oceniti dejanskih vzrokov za spremembo neto čistega dobička,« so citirali glavnega ekonomista GZS Bojana Ivanca.

Letos več insolventnih postopkov

Podatki za prvo četrtletje letošnjega leta kažejo nekoliko slabšo sliko.

V prvih treh mesecih leta 2026 je bilo začetih 338 insolventnih postopkov, v enakem obdobju lani pa 275. To pomeni občutno medletno povečanje.

Po drugi strani pa so se povprečni dnevni zneski neporavnanih obveznosti precej zmanjšali. Ti so letos znašali okoli 91 milijonov evrov, kar predstavlja približno 22-odstotni padec glede na primerljivo lansko obdobje.

Gospodarstvo stabilno, a previdnost ni odveč

Lanski poslovni rezultati kažejo, da slovensko gospodarstvo ostaja razmeroma odporno. Podjetja so povečala prihodke in dobičke, izboljšala dodano vrednost ter ohranila stabilno dobičkonosnost.

Toda podrobnejši pogled razkriva tudi manj optimistične trende: realna rast je nizka, del gospodarstva se sooča z likvidnostnimi težavami, število insolventnih postopkov pa se ponovno povečuje.

Prav zato bo leto 2026 pomemben preizkus, ali bo slovensko gospodarstvo uspelo ohraniti rast tudi v času počasnejšega evropskega okrevanja in vse bolj negotovega mednarodnega okolja.