Kakšna bo Ljubljana, če bo Janković županoval še naslednjih 20 let?

Zoran Janković je na zadnjih volitvah največ glasov dobil prav v Štepanjskem naselju, ki je v zadnjih mesecih postalo prizorišče razprav o uvedbi oz. preprečitvi plačljivega parkiranja. »Mnenje glede župana je zdaj v Štepanjskem naselju gotovo veliko bolj deljeno kot je bilo na prejšnjih volitvah, saj je pokazal drug obraz, ki ga izkušamo neposredno na svoji koži,« je ocenil Klemen Flajs, ki se z Iniciativo za Štepanjsko naselje postavlja po robu represivnemu parkirnemu režimu ljubljanskega župana. Iniciativa in Prelom ta četrtek v Štepanjskem naselju organizirata javno tribuno o parkiranju, mobilnosti in pravici do mesta. Medtem pa MOL pripravlja Vizijo 2026-2045 – je to napoved, da bo Janković županoval še naslednjih 20 let?

V iniciativi Štepanjsko naselje so decembra lani začeli z zbiranjem podpisov na Facebooku, nato pa so nadaljevali z izborom predstavnikov stanovanjskih blokov in sklicali skupščino. Na njej je 400 prebivalcev in prebivalk naselja izglasovalo skupne zahteve. Z več ko 1200 podpisi so župana prisilili v sklic zbora občanov – kar se je zgodilo prvič. Janković je zbor sklical šele za 20. maj – a mu bo po navedbah portala prelom.je (oz. disenz.net) za to morda še žal, saj se v Štepanjskem naselju v tem času le še bolj povezujejo. Povezujejo pa se tudi z drugimi stanovanjskimi soseskami. 

Spomnimo, začelo se je tako, da je ljubljanski župan napovedal »reševanje« prebivalcev Štepanjskega naselja. Po njegovih besedah so bili ti namreč žrtev dnevnih migrantov, ki so v njihovem naselju brezplačno parkirali svoje avtomobile, stanovalci pa so tako ostajali brez parkirnega prostora. Z uvedbo parkirnin in dovolilnic naj bi župan Zoran Janković odvrnil dnevne migrante, da bi ob prihodu v službe tam puščali avtomobile. Štepanjcem je obljubil, da bodo za nekaj mesecev dobili brezplačne prve dovolilnice in zatrdil, da bodo v tem »preizkusnem obdobju« spoznali, da je njegov načrt s spremenjenim parkirnim režimom učinkovit. 

V naslednjem dejanju te zgodbe so se praktično sredi noči v Štepanjskem naselju pojavili mestni redarji, ki so na avtomobile serijsko lepili parkirne kazni, napačno parkirane avtomobile pa so množično odvažali tudi s pajki. A vse to ni doletelo dnevnih migrantov, pač pa stanovalce naselja – kar je pri tako zgodnji uri tudi pričakovati. Človek bi pomislil, da je šlo morda za zmoto redarjev, vendar pa akcije niso izvedli le enkrat. Začela se je torej gonija proti stanovalcem, čeprav je Janković prav njim obljubljal, da jih bo rešil dnevnih migrantov. Resnici na ljubo, za težave s parkiranjem niso bili krivi le dnevni migranti, stanovalci so parkirno mesto težko našli tudi zvečer, ravno zato so imeli redarji ob rani jutranji uri tako veliko dela.

Je občina uveljavljala voljo in želje ljudstva? Med prebivalci veliko nezaupanja v MOL

Občina se je ob tem branila, da zgolj uveljavlja voljo in želje ljudstva, župan pa je celo predlagal, naj stanovalci prodajo avtomobile. Včasih so namreč ljudje imeli na stanovanje največ en avtomobil, danes pa imajo pogosto dva ali celo tri. Za toliko avtomobilov pač ni prostora. Na voljo in želje ljudstva se je občina sklicevala zato, ker so na izvedeni delavnici občani izpostavili težave s prometom oz. parkiranjem. Če preberemo v poročilu, kaj v Štepanjskem naselju ni v redu, so poleg predloga, naj se za nestanovalce omeji parkirna mesta, stanovalci izpostavili tovorne kombije na parkiriščih, parkiranje na ploščadi pred šolo, neregistrirana vozila na skupnih parkiriščih ter da pač ni dovolj parkirnih mest.

Ob tem ni nič kaj nenavadno, da so v poročilu (poročilo o vključevanju javnosti v projekt Zeleni utrip povezane skupnosti Štepanjskega naselja) ocenili, da je med prebivalci soseske veliko nezaupanja v MOL, hkrati pa tudi močan interes, da bi odprte površine – predvsem parkirišča – postale njihova zasebna lastnina. »Menijo namreč, da bi s tem lažje rešili parkirno stisko,« so zapisali in občini predlagali ambiciozen pristop, ki bi stanovalcem pokazal prednosti javnega upravljanja ter mehke ukrepe v testnem obdobju. Pristop je bil resda ambiciozen, je pa vprašljivo, ali so stanovalci v ukrepih, ki niso bili nič kaj mehki, prepoznali prednosti javnega upravljanja.

Zbiranje podpisov za referendum še 22 dni

Prebivalci Štepanjskega naselja so vložili motenjsko tožbo zoper občino z namenom zadržanja na novo vzpostavljene ureditve.

Stekla je tudi pobuda za razglasitev urbanistične zasnove Štepanjskega naselja za kulturni spomenik.

Poleg tega pa poteka zbiranje podpisov za referendum glede 23. marca sprejetega odloka o urejanju prometa, ki občini tlakuje pot pri uvajanju parkirnine v spalna naselja.

Med drugim je zgovorna tudi poteza občine – v postopkih po Zakonu o vzpostavljanju etažne lastnine je Štepanjskemu naselju oz. 402 stanovanjem pripadlo 69 parkirišč. Po novih predpisih vsa ta stanovanja ne morejo zaprositi za prvo dovolilnico. Zmagovalce sodnih sporov je tako župan z novim odlokom postavil v deprivilegiran položaj. Podpise se zbira še 22 dni – z digitalnim potrdilom oz. elektronskim podpisom se podpis lahko odda tudi na spletu.