Posočje 1976 – nemirna tla pred petdesetimi leti

Slovensko ozemlje je izpostavljeno potresni ogroženosti, o čemer pričajo številni potresi, ki jih poznamo iz preteklosti. Močan potres, o katerem pripovedujejo zgodovinski viri, je močno prizadel večino slovenskih dežel leta 1511. Po opisih kronistov je potres skupaj z izrazitejšimi popotresnimi sunki trajal približno tri mesece, čemur je sledil izbruh kužne epidemije. Tokrat pa se spominjamo leta 1976. 

V četrtek, 6. maja 1976, ob devetih zvečer so se na področju Posočja zatresla tla z magnitudo 6,5 po Richterjevi oz. 9 do 10 po Mercallijevi lestvici. Epicenter potresa je bil oddaljen vsega 20,5 kilometra od takratne jugoslovanske meje pod goro San Simeone na področju Furlanije. Mineva torej petdeset let od t. i. »furlanskega« potresa, ki ga uvrščamo med hujše naravne nesreče prejšnjega stoletja v Evropi. 

Potresi leta 1976 

Vzroke za nastanek velikih potresov na Slovenskem v 20. stoletju gre iskati v premikih afriških in evrazijskih velikih tektonskih plošč v zemeljski skorji. Kot je zapisal priznani geograf in akademik Ivan Gams (1923–2014), to še posebej velja za apneniško Jadransko ploščo, kjer furlansko območje leži na nasprotnem koncu vulkansko in potresno najbolj aktivnega jugovzhodnega obrobja ob Kalabriji. 

V maju in septembru 1976 so številni večji in manjši potresi prizadeli severovzhodno Italijo, predvsem Furlanijo severno od Vidma (Udine). Hude posledice so imeli tudi v severozahodni Sloveniji, zlasti v Zgornjem Posočju. 

V Italiji so ti potresi zahtevali skoraj tisoč življenj, veliko je bilo ranjenih, materialna škoda pa je bila ogromna. Številni prizadeti so se izselili v druge kraje po Italiji in se niso več vrnili, tako da so vasi ostale prazne. Na pomoč poškodovanim vasem v Beneški Sloveniji je priskočila tudi matična domovina, ki je poslala svoje strokovnjake in s tem zmanjšala nezaupanje med sosednjima državama. 

Veliki potresni sunki 

Glavna potresna sunka sta tla zatresla v maju in septembru 1976. Prvi, 6. maja ob 21. uri po lokalnem času, je imel magnitudo 6,4 po Richterjevi lestvici. Globina potresnih žarišč je bila med desetimi in petnajstimi kilometri, žarišče pa v vzhodni Furlaniji. Kar zadeva učinke, je bilo nadžarišče potresa v bližini Humina (Gemona del Friuli). 

Potres so čutili prebivalci celotne Slovenije, pa tudi v Avstriji, Švici, na Bavarskem, Češkem in Slovaškem, na južnem Poljskem, zahodnem Madžarskem in na severovzhodu Hrvaške, v radiju skoraj 600 kilometrov. Večjo gmotno škodo je povzročil na ozemlju, velikem približno 600 kvadratnih kilometrov. Zanimivo je, da je potres 6. maja poškodoval tudi trideset hiš v stari Ljubljani, kjer je v glavnem šlo za na neugodni geološki podlagi stoječe stavbe. 

Največje učinke pri nas je potres dosegel v Breginjskem kotu, Kobaridu, Tolminu in v Bohinjskem kotu. Najbolj prizadeti kraji na italijanski strani so bili Humin (Gemona), Osoppo, Buja, Majano (Maian), Pušja vas (Venzone), Ratenj (Artegna), Forgaria in Bardo (Lusevera), na slovenski pa Breginj, Podbela, Žaga, Srpenica, Idrijsko, Logje, Kamno, Ladra in Volarje. Na slovenski strani potres ni terjal smrtnih žrtev, nastala pa je velika gmotna škoda na več kot 5.000 hišah. Najmanj šestina od njih je bila primerna zgolj še za rušenje. 

Razloge za »učinkovitost« tega procesa gre iskati v neugodni geološki podlagi, slabi kakovosti gradnje in tudi bližini nadžarišča. V teh posoških naseljih je že po majskem potresu 1976 ostalo brez strehe nad glavo več kot 80 odstotkov prebivalcev, obnova pa kar ni in ni stekla. 

Novi potresni sunki 

Tla se v letu 1976 niso umirila še dolgo za prvimi potresnimi sunki. Do konca junija je bilo okrog 400 potresnih sunkov, od tega jih je prebivalstvo čutilo skoraj 200. Do konca oktobra so se tla zatresla še približno tristokrat. 

Od prvega potresa do konca oktobra istega leta so vedno novi seizmični sunki vznemirjali prebivalce še več kot petstokrat. Nov hud udarec so že tako prizadeti ljudje doživeli v močnih potresnih sunkih med 11. in 15. septembrom, prav slednjega dne v večernih urah je območje zatresel še en močan potresni sunek z magnitudo 5,9. Tokrat je bilo žarišče nekoliko severneje v Italiji in bližje našim krajem. Nov potres je povzročil dodatno škodo, saj je številne objekte, ki jih niso utegnili sanirati po majskem potresu, septembrski dokončno porušil. Breginj in Podbela sta bila praktično uničena. 

Skupno število povsem uničenih objektov v Sloveniji, predvsem v Posočju, je tako naraslo na približno 4.000, poleg tega je bilo poškodovanih še okoli 12.000 zgradb. Od 164 stanovanjskih objektov v Breginju jih je ostalo zgolj 16. Ljudje so s strahom zrli v bližajočo se zimo. 

Vas Breginj je pred potresom leta 1976 veljala za biser značilne beneškoslovenske arhitekture. Potres je stari del kraja skoraj povsem uničil. 

Obnova po potresu 

Takoj po potresu so oblasti na prizadeto območje poslale okrog sto skupin strokovnjakov in gradbincev, v vsaki skupini pa je bil tudi predstavnik krajevne skupnosti. V Kobaridu je začel delovati projektni biro, ki je izdeloval načrte za nadomestne gradnje, Zavod za raziskavo materialov je pripravil projekte za statično sanacijo objektov, inženirji pa so osnutke snovali kar na terenu. 

Takratna slovenska republiška oblast je sprejela poseben zakon, s katerim so predvideli solidarnostna sredstva za obnovo objektov v Posočju. Gradbeni biro je določil posamezna območja in gradbena podjetja, ki so tam skrbela za obnovo. Domačini so bili oproščeni obdavčitve gradbenega materiala, za gradnjo pa so dobili nepovratna sredstva in ugodna posojila. 

Po opravljeni oceni so močno poškodovane in delno porušene objekte podrli in začeli graditi nove. Zaradi hitrosti in cenejše gradnje se je veliko prebivalcev takrat odločilo za postavitev montažnih objektov, drugi pa za klasično gradnjo. 

Posebej žalosten primer je gručasta in močno poškodovana vas Breginj, po kateri je dobil ime Breginjski kot. Vas je pred potresom leta 1976 veljala za biser značilne beneškoslovenske arhitekture s statusom spomenika prve kategorije. Potres je stari del kraja skoraj povsem uničil, kot spomin na edinstveno arhitekturo so ostale le tri hiše, vse prazne. Tako je 21. septembra 1976 padla odločitev, da se vas poruši, naslednji dan ob osmi uri zjutraj so že zabrneli stroji in po treh mesecih so se prvi prebivalci vselili v nove montažne hiše. 

Poznejši potresi v Posočju 

Tla so se v Zgornjem Posočju ponovno silovito stresla na velikonočno nedeljo, 12. aprila 1998. Potres so ob 12.55 začutili po celotni Sloveniji; številne družine je presenetil ravno pri velikonočnem kosilu. Imel je magnitudo 5,6, njegovi največji učinki na površju so dosegli intenziteto od 6. do 8. stopnje po evropski potresni lestvici. To je bil najmočnejši potres v 20. stoletju z žariščem na ozemlju Slovenije. Po podatkih ministrstva za okolje in prostor je poškodoval več kot 4.000 objektov, na srečo pa ni zahteval človeških žrtev.  

Dodaten udarec je temu že sicer demografsko ogroženemu območju povzročil potres julija 2004 z magnitudo 4,6. Žarišče je imel blizu Drežniških Raven, le dober kilometer zahodno od žarišča leta 1998. Ta potres je povzročil škodo na nekaterih že saniranih stavbah in na objektih, ki po potresu 1998 niso bili obnovljeni.  

Tla so se v Zgornjem Posočju ponovno silovito stresla na velikonočno nedeljo, 12. aprila 1998. Potres so ob 12.55 začutili po celotni Sloveniji. 

(D250, 52-53)