Podjetja opozarjajo na dražje energente, zamude in ustavljene investicije

Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu niso več le oddaljena grožnja svetovnim trgom, temveč vse bolj konkretna težava tudi za slovenska podjetja. Najnovejša analiza Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), pripravljena na podlagi ankete med 56 srednjimi in velikimi podjetji iz ključnih panog, kaže, da zalivska kriza že povzroča resne motnje v dobavnih verigah, zvišuje stroške poslovanja in zavira razvojne načrte gospodarstva.

Logistične poti pod pritiskom

Podjetja poročajo, da se razmere najhitreje odražajo pri dobavi surovin in polizdelkov. Približno polovica sodelujočih podjetij je v zadnjem mesecu zaznala zamude pri dobavah, dodatna četrtina pa se sooča celo z delno ali popolno nedosegljivostjo posameznih materialov.

Glavni razlogi naj bi bili povezani z motnjami v mednarodnem transportu: zapiranje Hormuške ožine, omejitve tranzita prek Bližnjega vzhoda ter zapleti v ladijskem in letalskem prometu povzročajo podaljševanje dobavnih rokov iz Azije in dražji transport.

Stroški rastejo hitreje, kot jih podjetja lahko prenesejo na trg

Poleg logističnih težav podjetja močno občutijo tudi rast cen energentov in transportnih storitev. Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc poudarja, da kar 86 odstotkov podjetij zaznava izrazit pritisk zaradi dražjih energentov, 78 odstotkov pa zaradi podražitev transporta.

Močno rastejo tudi cene petrokemičnih izdelkov, kot so plastika, guma in umetna gnojila. Številni dobavitelji so podražitve že uvedli ali jih napovedali za prihodnje mesece.

Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da podjetja višjih stroškov večinoma ne morejo v celoti prenesti na kupce. Dve tretjini podjetij stroške v prodajne cene vključuje le delno, saj jih omejujejo močna konkurenca, pritisk naročnikov in dolgoročne pogodbe s fiksnimi cenami. Posledično se pritisk neposredno odraža v nižjih maržah in slabši finančni stabilnosti podjetij.

Podjetja iščejo alternative, a hkrati zavirajo razvoj

Gospodarske družbe se na zaostrene razmere odzivajo z različnimi ukrepi: iščejo nove dobavitelje, spreminjajo transportne poti, povečujejo zaloge ter prilagajajo cenike.

A analiza razkriva tudi bolj zaskrbljujoč trend. Skoraj polovica podjetij že odlaga pomembne razvojne investicije, kar bi lahko dolgoročno zmanjšalo rast, produktivnost in konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Podjetja kot največja tveganja v prihodnjih mesecih izpostavljajo nadaljnjo rast stroškov, izgubo konkurenčnosti, motnje v proizvodnji in težave z likvidnostjo.

GZS: država mora hitro ukrepati

Na GZS menijo, da bi morala država v nastalih razmerah čim prej sprejeti ukrepe za razbremenitev gospodarstva.

Bojan Ivanc opozarja, da se je zalivska kriza iz geopolitičnega tveganja spremenila v sistemski stroškovni in operativni šok za podjetja. Ker podjetja zaradi konkurence višjih vhodnih stroškov ne morejo prenesti na trg, je po njegovih besedah ogrožena konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal zato poziva vlado, naj začne izvajati zakon o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenju elektrointenzivnih podjetij (ZSKREP), za katerega je predvidenih 30 milijonov evrov letne pomoči. Ukrep bi energetsko intenzivnim podjetjem omogočil nižje stroške električne energije.

Pozitivno ocenjuje tudi podaljšanje uredbe o nadomestilih za posredne stroške emisij toplogrednih plinov, ki bo upravičenim podjetjem omogočala povračila še naslednja tri leta.

V pripravi je tudi širitev kroga upravičencev do pomoči ter povečanje skupnega obsega državne podpore za dodatnih deset milijonov evrov letno.

Evropski okvir pomoči zaradi vojne v Iranu

Nahtigalova je pozdravila tudi novi evropski okvir državnih pomoči METSAF, ki je nastal kot odziv na vojno v Iranu. Novi okvir državam članicam omogoča širši obseg pomoči gospodarstvu, predvsem energetsko intenzivnim podjetjem.

GZS zato prihodnjo vlado poziva, naj razpoložljiva sredstva za pomoč gospodarstvu še poveča in podjetjem omogoči lažje soočanje z energetsko in geopolitično krizo, ki vse bolj vpliva tudi na slovensko gospodarstvo.