[Video] Dr. Anton Stres: Glejmo dejanja kandidatov in ne njihove besede (Volitve 2026, 16. 3. 2026)

Tik pred volitvami smo gostili dr. Antona Stresa, nekdanjega ljubljanskega nadškofa in predsednika komisije za pravičnost in mir. Pogovarjali smo se o tem, na podlagi česa naj se kristjani odločajo na volitvah oziroma katera stran je kristjanom kot večinskemu delu slovenskega prebivalstva po moralnih načelih najbližje. Pogovor je vodila Vida Petrovčič.

Kot prvo pomembno stvar dr. Stres poudari, da je naša dolžnost, da se volitev udeležimo, saj lahko le tako odgovorno skrbimo za našo skupno blaginjo. Bolj kakor na podlagi obljub kandidatov bi te morali presojati po dejanjih in se odločiti po tehtnem premisleku. 

Del pogovora je posvečen kritiki ideje o pomoči pri samomoru. Dr. Stres meni, da je že sama besedna zveza »pomoč pri samomoru« zelo sporna, saj samomor po krščanskem prepričanju ni rešitev. Prepričan je, da država ne bi smela takšnega dejanja omogočati ali celo financirati, namesto tega zagovarja pomoč ljudem v stiski in razvoj paliativne oskrbe, kjer človek čuti, da ni breme, ampak da je še vedno sprejet v svoji skupnosti. Po njegovem mnenju človek nima pravice uničiti niti drugega niti samega sebe, saj dostojanstvo ni nekaj, kar bi si človek dal sam.

Ostro kritizira medije, saj meni, da državljanom ne zagotavljajo objektivnega in nepristranskega obveščanja. Opozarja, da se ljudi lahko zavaja ne samo z lažjo, ampak tudi s polresnicami ali zamolčanjem. Kot primer dr. Stres navede situacijo, ko politik pove samo del statistike in zamolči preostale podatke, s čimer spremeni pomen informacije. Državljani bi si morali mnenje ustvarjati sami, ne pa da jim ga vsiljujejo mediji.

Zaveda se, da Cerkev ne bi smela biti omejena samo na zasebno sfero, in poudarja, da ustava zagotavlja svobodo verskega izražanja tudi v javnem prostoru, kar pomeni, da ima Cerkev pravico sodelovati v razpravah o družbenih vprašanjih. Prepričan je, da je ideja, da je vera le zasebna zadeva, ostanek socialističnega razmišljanja, ki je želelo religijo potisniti na rob družbe.

Spomni, da lahko družba, ki preveč poudari enakost, zatre svobodo, kar se je zgodilo v socializmu. Če pa prevlada svoboda brez omejitev, se nekateri povzpnejo nad druge in jih začnejo izkoriščati. Zato poudarja, da je demokracija umetnost ravnotežja in skupne odgovornosti vseh državljanov.

Poudari, da političnih nasprotnikov ne smemo dojemati kot sovražnikov, saj tako le še bolj delimo narod, ki je v zgodovini zaradi podobnih delitev že doživel hude rane. Sovraštvo pa tudi ni v skladu s krščanskimi načeli. 

»Tako dolgo, dokler govorimo o sovražnikih, tako dolgo nismo država.«

Kot možno rešitev politične polarizacije vidi veliko koalicijo med največjima političnima blokoma. Prepričan je, da bi takšno sodelovanje zmanjšalo medsebojno demoniziranje in omogočilo bolj stabilno upravljanje države in konec politične vojne.

Opozarja na težave slovenskega zdravstva, kjer dolge čakalne dobe ljudi silijo v zasebno zdravljenje, kar vodi v družbo, kjer si bogatejši lahko privoščijo zdravje, revnejši pa morajo čakati. To razume kot kršitev načela enakosti in dostojanstva človeka. Posebej poudarja, da bi morala družba posvečati največ pozornosti prav šibkim – bolnikom, invalidom in drugim ranljivim skupinam.

»Zdaj pa je čisto vseeno, ali je to javno zdravstvo ali zasebno – pomembno je, da ljudje pridejo do zdravstvene oskrbe.«

Poudarja, da Cerkev plačuje vse davke, razen posebne dajatve, ki je bila odpravljena že v času komunizma. Ob tem opozarja, da Cerkev skrbi za velik del sakralne kulturne dediščine v Sloveniji, kar predstavlja veliko finančno in organizacijsko breme in meni, da bi morala država pokazati več razumevanja za ohranjanje teh kulturnih spomenikov.

Izpostavi problem nizke rodnosti in poudarja, da država ne more ukazovati, koliko otrok naj imajo družine. Njena naloga pa je ustvariti pogoje, ki mladim družinam omogočajo lažje življenje.

»Biti demokrat ni samo stvar tehnike, ampak tudi stvar vrednot in morale.«

Prisluhnite celotni predvolilni oddaji, v kateri smo gostili g. dr. Antona Stresa.