Domovina št. Domovina 243: Volitve 2026 – »Narod si bo pisal sodbo sam.« (Cankar)

V luči prihajajočih volitev je tokratna, že 243. številka tednika Domovina, predvolilno obarvana.

Peter Avsenik piše o spornih vidikih predčasnega glasovanja, pri čemer opozarja na domnevne kršitve zakonodaje, varnostna tveganja in politične interese, zaradi katerih poziva volivce, naj raje glasujejo na volilno nedeljo.

Leon Oblak se preko dveh ključnih stvari ozira na ponedeljkovo soočenje med Robertom Golobom in Janezom Janšo. Poudari nekaj glavnih Golobovih laži ter se sprašujem, ali je bil morebiti pod vplivom drog.

O mandatu državnega zbora 2022–2026, ki so ga zaznamovali številne izredne seje, preglasovanje opozicije ter zaostren in pogosto neprimeren politični diskurz, je pisal Peter Avsenik.

Predvolilni pogovor Vide Petrovčič prinaša komentar dr. Žige Turka, dr. Jožeta Možine in Jelka Kacina o prisluhih, posnetkih in aferah leve politike ter opozarja na korupcijo, neučinkovito menjavo oblasti in pomen volilne odločitve za prihodnost države.

Drugi delni zapis podkasta prinaša pogovor Vide Petrovčič z dr. Antonom Stresom o volilni odgovornosti, pomenu objektivnega obveščanja, spoštovanja človekovega dostojanstva, pluralizma in ustvarjalnosti ter o vlogi države pri zagotavljanju pogojev za družine, izobraževanje in gospodarski razvoj.

Razkriti zvočni posnetki, ki te dni razburjajo slovensko javnost, po mnenju nekdanjega direktorja Sove Andreja Rupnika razkrivajo latentni kriminal in neprijetne trditve za udeležence, medtem ko družbena omrežja pridobivajo moč pred mediji in vplivajo na javno mnenje ter volilne odločitve.

Marko Lotrič in Polona Rifelj poudarjata potrebo po razvojno usmerjeni desnosredinski vladi, ki bo racionalizirala javno porabo, spodbujala konkurenčnost, podprla podjetništvo in zagotovila stabilnost socialnega sistema, hkrati pa poskrbela za učinkovitejši promet in zadržanje domačih kadrov.

Tina Bertoncelj opozarja, da slovensko javno zdravstvo danes slabo upravlja z denarjem, kar vodi v iztrošene naprave, zamujajoče prenove, dvakratno plačevanje preiskav in dolgo čakanje. Pravi, da je potrebna korenita reforma za varno, kakovostno in pravočasno dostopno zdravstveno oskrbo za vse.

Dr. Milan Krek opozarja, da trenutna koalicija Svobode, SD in Levice ni kos krizam, vodi v gospodarsko stagnacijo, zvišuje cene in ni dosegla potrebnih sprememb. Poziva volivce, naj jih 22. 3. 2026 ne podprejo, če želijo napredek, razvoj in izboljšanje življenjskega standarda v Sloveniji.

V intervjuju Vide Petrovčič družinski zdravnik Rok Ravnikar in psihiater dr. Bojan Zalar opozarjata, da slovensko javno zdravstvo trpi zaradi premalo kapacitet, dolgega čakanja in nejasne odgovornosti, zato bi ga morali urediti kot nacionalni projekt.

Matej Leskovar piše, da so partizani med 2. svetovno vojno sklepali tajne sporazume z italijanskim okupatorjem, kar jim je omogočilo delovanje, hkrati pa ogrozilo civilno prebivalstvo. S premirji, ovaduštvom in prejemom orožja so si zagotovili prednost za svoje revolucionarne cilje.

Andraž Šest nadaljuje s tretjim delom iranske vlade in piše o tem, da je Ruholah Homeini kljub dolgotrajnemu izgnanstvu in pomanjkanju vojaške moči prevzel oblast, konsolidiral teokratski režim ter z brutalno represijo, masovnimi smrtmi in vzpostavitvijo terorističnih mrež ogrozil civilno prebivalstvo.

Mag. Igor Klinar pojasnjuje, da bi ukinitev posebne davčne olajšave in uvedba demografskega prispevka omogočila bolj pravično razbremenitev neto plač in stabilnejši davčni sistem, hkrati pa bi zahtevala znižanje odhodkov države ter spremembe pri otroških dodatkih, pokojninah in trošarinah.

Andrej Tomelj opozarja, da komunistični vpliv še vedno zaznamuje slovenska mesta, muzeje in spomenike, kar popači zgodovino. Po njegovem mnenju mora nova vlada odstraniti ideološko nesnago in zaščititi resnične zgodovinske spomine.

Aljuš Pertinač se je razpisal o tem, da posnetki vodilnih v Gibanju Svoboda razkrivajo korupcijo, mediji pa jih ignorirajo ali dvomijo o njih. Ključno je, da volivci pametno odločajo na prihajajočih volitvah.

Milena Miklavčič izpostavlja, da je pretvarjanje del vsakdanjega življenja in lahko ščiti ali ohranja vljudnost, a stalno pretvarjanje človeka izčrpava. Politiki se prav tako pretvarjajo, kar poglobi nezaupanje.

Ivo Žajdela piše, da so komunisti besede narod, ljudski in narodni izdajalec uporabljali za prikrivanje svoje oblasti in diskreditacijo političnih nasprotnikov, medtem ko so izrazi kot »ljudska demokracija« in »nacionalizacija« skrivali totalitarno oblast in krajo premoženja.

Ivan Sivec nas ponovno razveseljuje z zgodbo, kako so v socializmu bencinski boni postali nova valuta – ljubezni, intrige in prekupčevanja – in kako so se Marjan in Mojca, kljub gorivnim nevšečnostim, srečno našla. Boni pa so bili ukinjeni že po dveh letih.

Branko Koderman nas spomni, da domovina ni le zemlja z mejami, ampak srce ljudi, ki jo ljubijo, negujejo in gradijo, ter da se je domoljubja treba naučiti že od malih nog, skozi jezik, zgodbe in kulturo.

Ivan Sivec nam kot vedno postreže z narodno zabavno tematiko, tokrat o Jožetu Galiču – čudežnem dečku, ki je zrasel v vsestranskega glasbenika, humorista in radijskega ter televizijskega voditelja, ki ga slava ni pokvarila.

Na koncu pa nam Andraž Arko postreže še z opisom filma – tokrat nam pobližje predstavi film z naslovom Marija iz Nazareta, za katerega piše, da je spretno narejena mešanica pripovedi kanoničnih evangelijev, apokrifov, izročila in fikcije.

Seveda pa tudi v tokratni številki ne manjka slasten, a preprost recept izpod rok Selme Bizjak. Zabavali in kratkočasili pa se boste lahko z raznimi ugankami, križanki in šalami.

Postanite tudi vi naročnik Domovine. In povabite k naročilu še koga – da bo družina bralcev Domovine še večja.

_____________________________________________________

Priskrbite si svoj izvod tednika Domovina – z bogato vsebino in razvedrilom, ki vam lahko prinese tudi nagrado. Za vse nove naročnike pa je v dar pripravljena knjiga.